Osnutek dopolnitve ljubljanskega občinskega prostorskega načrta je javno razgrnjen, stanovalce soseske BS3 pa je presenetil predlog, ki spreminja namembnost za celoten pas zemljišč vzdolž vzhodnega roba soseske ob Reboljevi cesti. Gre za makadamsko območje, kjer stanovalci trenutno parkirajo avtomobile. Po veljavnem načrtu je tam mogoče graditi samo podzemno garažo.

Po predlogu naj bi namensko rabo zemljišča spremenili tako, da bi bilo na območju mogoče zgraditi tri večstanovanjske objekte skupaj s podzemno etažo. Ljubljanski župan Zoran Janković je prejšnji teden ocenil, da bo predlog, ki je v javno razgrnjenem osnutku, ostal v končnem besedilu načrta. Dodal pa je, da bo potrebna še priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), preden bi lahko gradili sosesko.

Etažni lastniki ostro proti

Etažni lastniki soseske BS3 predlagani spremembi ostro nasprotujejo. V dopisu, ki so ga naslovili na občino, so opozorili, da so omenjena zemljišča predmet sodnega postopka ugotavljanja lastništva, saj stanovalci menijo, da pripadajo soseski in ne družbi Giposs invest, ki je v zemljiški knjigi navedena kot lastnica. »Sprememba namenske rabe bi omogočila gradnjo novih večstanovanjskih blokov na zemljiščih, ki so pravno in dejansko gledano pripadajoča zemljišča stavbam v B3 v lasti soseske oziroma etažnih lastnikov in se v veliki meri uporabljajo kot parkirišča za stanovalce,« je občini sporočil koordinacijski odbor BS3. Pri tem se sklicujejo na dejansko rabo zemljišča, ki je integralni del zasnove soseske, obenem pa tudi v njihovi uporabi. Stanovalci zemljišča uporabljajo za parkiranje, a je kljub temu prostora premalo. Bojana Gjuro smo vprašali o investicijah v BS3, a na naša vprašanja ni odgovoril.

Najprej zavrnjeno, nato sprejeto

V dokumentaciji je razvidno, da je spremembo OPN predlagala družba AB Arhitekturni, ki je predlagala, da se območje nameni za večstanovanjske površine, brez omembe števila etaž. Prošnji so delno ugodili, in sicer tako, da lahko gradijo podzemno garažo s trinadstropnim objektom. Dodali pa so pogoj, da se nedoločeno število parkirnih prostorov nameni obstoječim stanovalcem. Tako so delno sprejeli tri pobude za različne sklope zemljišč ob Vojkovi.

Stanovalci so na občino naslovili pismo in opozorili, da so omenjena zemljišča predmet sodnega postopka ugotavljanja lastništva.

Za spremembo namembnosti območja so sicer bile vložene štiri pobude. Delno so bile sprejete tri, ki so obravnavale območje, razdeljeno v tri sklope. Zavrnjena pa je bila pobuda, da se spremeni namembnost celotnega območja. Na občini so za zavrnitev pobude uporabili podobno argumentacijo, kot jo navajajo stanovalci BS3: »Predlagano število parkirnih mest, namenjenih soseski BS3, je premajhno za reševanje primanjkljaja, zgoščevanje naselja z novimi stanovanjskimi površinami pa ni predvideno, saj je treba zagotavljati minimalne površine za parkiranje osebnih vozil v soseski, dovolj odprtih bivalnih površin in upoštevati celovito zasnovo naselja.«

Zgodba iz Šiške, ki se seli za Bežigrad?

V zemljiški knjigi je kot lastnik spornih zemljišč v BS3 omenjena družba Giposs Invest, s katero je povezan arhitekt Bojan Gjura. Ta se je že pojavil v podobnih sporih s stanovalci sosesk predvsem na območju Šiške. Med drugim je imel spor tudi z ljubljansko občino, s katero se je pravdal za zemljišča v Šišenski soseski 6. Občina je najprej izpodbijala pogodbo, s katero naj bi prišel do zemljišča, potem pa naj bi se dogovorili, da se večji del 10 hektarjev velikega območja nameni za javno rabo, samo odstotek pa uporabi za gradnjo bloka s 40 stanovanji. To so želeli vključiti v prejšnjo dopolnitev OPN, a so kompromisni predlog zaradi pritiska sosedov potem umaknili. Tudi v tokratnem osnutku OPN je predlog, da se v Šiški omogoči gradnja večstanovanjskih objektov, kar so zavrnili.

Katarina Konda, vodja oddelka za urejanje prostora, je pojasnila, da gre za različne prošnje, ki zadevajo isto območje. Najprej naj bi prejeli preobširno prošnjo, ki so jo nato vlagatelji prilagodili. Iz na spletu objavljene dokumentacije sicer ni razvidno, kakšne so vsebinske razlike med zavrnjeno in sprejetimi pobudami. Opazna razlika je le, da je imela zavrnjena pobuda večje število parcelnih številk, ki so se potem razporedile v tri po geografskem obsegu manjše pobude.

Garaže za stanovalce?

Kot smo omenili, je v obrazložitvi naveden pogoj, da bi podzemna garaža morala imeti dodatna parkirna mesta za stanovalce sosednjih blokov. Kot so pojasnili na občini, gre za obliko predkupne pravice. »Investitorju damo pogoj, da zgradi določeno število dodatnih parkirnih mest, ki jih mora najprej ponuditi sosedom v prodajo. To smo zelo pazljivo načrtovali, saj se zavedamo, da poleg že stoji oblikovno zaključena soseska. Del ob Vojkovi cesti pa je nezaključen in degradiran rob te soseske,« je še dodala vodja oddelka za urejanje prostora. Pri tem je dodala, da je število dodatnih parkirnih mest odvisno od predhodne analize in povpraševanja.

Ljubljanski župan pa je v torek povedal, da bodo postavili maksimalno ceno za parkirno mesto v garaži. »Cena bo nizka, in to bo naša zahteva, da se ne bi kdo okoriščal, pa kdor koli bo že investitor,« je povedal župan. Dodal je še, da imajo prebivalci soseske BS3 tudi možnost parkiranja v garažni hiši Stožice, za kar morajo odšteti 34 evrov na mesec.

Priporočamo