Kot smo že poročali, so med letošnjimi arheološkimi raziskavami na območju načrtovanega prizidka ob Centru Janeza Levca na Prulah raziskovalci naleteli na izjemno najdbo. Vzhodno od staroselske naselbine pod Grajskim gričem in nekaj deset metrov od prazgodovinske in kasneje rimske ceste, ki je povezovala Italijo z Balkanskim polotokom, so odkrili grob odraslega moškega s presenetljivimi pridatki. V grobni jami je skrčen ležal pokojnik, ohranil se je le del skeleta, našli pa so tudi sponko, nož ter 61 srebrnih keltskih in rimskih novcev. Nova ljubljanska arheološka najdba, ki z več vprašanji kot odgovori osvetljuje zgodbo skrivnostnega moškega iz obdobja preloma med prazgodovino in rimsko Emono, je z izbranimi predmeti do 8. februarja na ogled v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana.
Po besedah ene od vodij arheoloških izkopavanj pri Centru Janeza Levca dr. Tine Žerjal iz podjetja Arhej najnovejše odkritje s Prul odstira čas prehoda v drugo civilizacijo in je izjemno, ker ponuja redek vpogled v individualno življenje in socialni status moškega, ki je živel v času prehoda med prazgodovino in rimsko Emono. Pri čemer pa so bo besedah vodje numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije dr. Alenke Miškec v arheologiji ravno prehodi iz ene v drugo dobo najbolj intrigantni, saj imajo največ posebnosti in odpirajo številna vprašanja.
61 keltskih in rimskih srebrnikov
V grobni jami so našli kar 61 srebrnikov. Med njimi izstopa devet večjih, okrašenih z upodobitvijo Apolona na sprednji strani ter jezdecem in napisom plemenskega kneza ali kovnega gospoda na zadnji strani. Te je mogoče povezati s keltskimi plemeni noriškega kraljestva, ki je obsegalo območje današnje južne Avstrije in severozahodne Slovenije. Druge, manjše srebrnike pa je mogoče povezati tako z Noričani kot s keltskimi Tavriski, ki so poseljevali osrednjo in vzhodno Slovenijo. Kot je pojasnila Alenka Miškec, položaj in število novcev ter ostanki tkanine na nekaterih pričajo o tem, da so bili shranjeni v mošnjičku, ki ga je imel pokojnik pripetega ali zavezanega okoli pasu.
Po pojasnilih arheologov je bil pokojnik staroselec iz bližnje ali daljne okolice. Pri čemer nenavaden pokop, saj ni bil pokopan ne po staroselskih ne po zgodnjerimskih običajih, saj je to čas žganih pokopov, s svojimi zanimivimi pridatki odpira kar nekaj možnih razlag. Posmrtni ostanki so bili preprosto zakopani v zemljo. Od člana skupnosti so se v tistem času poslovili s sežigom na grmadi in ostanke shranili v žaro ali stresli v grobno jamo. »Pokop z obredom je bil za tiste čase zelo pomemben, saj je tako pri ljudstvih, ki so poseljevala ta prostor, kot pri Rimljanih duši omogočal, da je prešla v svet mrtvih,« je poudarila Tina Žerjal.
Pri čemer pa je bil pokop trupla brez pogrebnega obreda znak, da je bil posameznik z roba družbe, revež ali suženj. Vendar mošnjiček neznanca, poln srebrnikov, govori ravno nasprotno, saj pripoveduje o posamezniku, ki se je v tedanji družbi dobro znašel. Morda je bil trgovec, ki je prodajal izdelke v bližnji naselbini. Morda je bil lokalni veljak, ki je prišel poplačat davke rimski upravi. Ali popotnik, namenjen v daljne kraje.
Vzrok smrti verjetno nikoli ne bo znan
Tako kot odprto ostaja vprašanje, kdo je bil pokojnik, je skrivnost tudi vzrok njegove smrti, in ta bo po besedah Tine Žerjal »verjetno vedno ostala neznanka, lahko pa zgradimo kar nekaj zgodb in možnih razlag«.
Kot je pojasnila kustosinja za antiko dr. Bernarda Županek iz Mestnega muzeja Ljubljana, je pri najdbi tako odprto vprašanje, ali je neznanec umrl nasilne ali morda naravne smrti. Je bil morda žrtev nasilnega ropa in so ga zagrebli v premajhno jamo? Je bil mošnjiček morda pod debelim slojem obleke tako skrit, da ga napadalci niso našli? Je neznanec morda umrl naravne smrti, truplo pa so mimoidoči preprosto zagrebli v najbližjo jamo? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih arheologi zastavljajo ob najnovejši ljubljanski najdbi, za katero materialne ostaline ne ponujajo dokončnih odgovorov in jih tako postavljajo pred nadaljnje raziskovanje in interpretativni izziv. Z razstavo pa želijo po besedah enega od vodij arheoloških raziskav mag. Matjaža Jenka iz Skupine Stik obiskovalce soočiti z vsemi temi vprašanji in jih uvesti v arheologov tok misli.
