Po v javnosti močno odmevnem velikem poboju nutrij na Ljubljanskem barju leta 2023, ko je bilo odvzetih 1091 nutrij, se odstrel teh glodavcev nadaljuje. Lani so bile v sedmih loviščih v Krajinskem parku Ljubljansko barje (KPLB) pokončane 603 nutrije, letos do konca julija 311. Od leta 2022 so jih lovci odstranili več kot 2600.
Zavod za gozdove v svojem načrtu za notranjsko lovsko upravljalsko območje za leti 2025 in 2026 ocenjuje, da se »načrti odvzema za trajno izločitev nutrij« niso uresničevali uspešno. »Populacija nutrije znova narašča in se intenzivno širi, saj ima veliko potencialno nataliteto, izrazitih naravnih sovražnikov, ki bi uravnavali velikost populacije, pa nima,« so zapisali. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da nutrija s svojo prisotnostjo in širjenjem ogroža ekosisteme in avtohtone rastlinske in živalske vrste, ki živijo na območju.
Nutrij v Ljubljani skoraj ni več
Medtem ko se število nutrij na Ljubljanskem barju znova povečuje, pa je povsem drugače v Ljubljani. Če je bilo še pred nekaj leti ob Ljubljanici, zlasti na popularni Špici na Prulah in ob Gruberjevem prekopu, videti na desetine nutrij, jih od leta 2023 ni več opaziti. Arif Iriškić, lastnik turistične ladjice Barbara, ki prevaža potnike po Ljubljanici, pravi, da na svojih vožnjah videva v glavnem samo še stare samice, le redko pa tudi mladiče. Opazil jih je pri Onkološkem inštitutu v Mostah in na akumulacijskem jezeru v Fužinah. »Jih je pa vsaj 95 odstotkov manj kot nekoč,« pravi Iriškić.
»Pogoji za nutrije v Ljubljani niso dobri, tu je večinoma beton in kamen. Nutrije potrebujejo mehko zemljo in tam naredijo tudi največ škode,« dodaja Tomo Zupančič, predsednik Kluba rečnih kapitanov in lastnik turistične ladjice Ljubljana. V občinskih pisarnah števila nutrij ne poznajo, naj bi pa po njihovi oceni živele po celotnem toku Ljubljanice v središču Ljubljane in na brežinah Malega grabna. Čeprav naj bi povečanje števila nutrij na območju Ljubljane v zadnjem času zaznali tudi v Zavodu za gozdove Slovenije, pa na Dnevniku med sprehodom od Špice do tržnice v Mostah nismo opazili nobene.
Vrnitev nutrij v Ljubljano se preprečuje »z nadaljevanjem nadzora in odlovnih aktivnosti« ter prepovedjo hranjenja nutrij. Po zakonu o ohranjanju narave je za hranjenje ali spodbujanje razmnoževanja invazivne vrste za fizično osebo zagrožena kazen od 100 do 300 evrov. V Ljubljani lahko globo izreče tudi mestno redarstvo, in sicer 100 evrov.
Lovijo jih s puškami in pastmi
Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob nutrijo uvršča med lovne vrste, ki jo je na lovnih površinah dovoljeno loviti vse leto. Konec leta 2022 pa je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi njene vse večje razširjenosti izdalo izredno odločbo, na podlagi katere je bilo lovskim družinam na Ljubljanskem barju od 2. novembra 2022 do 31. decembra 2023 dovoljeno loviti tudi na nelovnih površinah.
Leta 2023 se je, kot je znano, v javnosti vnela ostra razprava, med katero so številne nevladne organizacije zahtevale, da se nutrije ohrani pri življenju. Peticijo proti poboju nutrij na Ljubljanskem barju je podpisalo več kot 24.000 ljudi, za obstoj glodalcev se je še posebej zavzela partnerica premierja Roberta Goloba Tina Gaber, ki je škatle s podpisi tudi prinesla na kmetijsko ministrstvo.
Največji odlov nutrij je potekal od septembra do konca leta 2023, izvajale pa so ga lovske družine, ki sta jih koordinirala Lovska zveza Slovenije in KPLB. Lovske družine na naša vprašanja zaradi negativne publicitete pred dvema letoma niso hotele odgovarjati. Kot je povedal direktor KPLB Janez Kastelic, pa so lovci nutrije na Barju odstranjevali s strelnim orožjem, šibrovkami in malokalibrskimi puškami ter pastmi živolovkami – posebnimi kletkami, katerih mehanizem se sproži, ko nutrija vstopi.
Pasti živolovke so zaradi prepovedi uporabe strelnega orožja na urbanih območjih uporabili tudi pri odstranitvi nutrij s Špice in drugih območij v Ljubljani, potem pa jih evtanazirali. Po naših informacijah se za ta namen najpogosteje uporablja injekcija z uspavalnim sredstvom (običajno natrijev pentobarbital), ki menda povzroči hitro izgubo zavesti in smrt brez bolečin. Trupla evtanaziranih nutrij se praviloma oddajo podjetjem za predelavo živalskih odpadkov ali v sežig, lovske družine pa lahko odlovljene nutrije uporabijo tudi za lastne potrebe, na primer prehrano ali hrano za pse.
V KPLB bi lov na nutrije profesionalizirali
V KPLB so v končnem poročilu o odlovu nutrije za leto 2023 predlagali, da bi nutriji odvzeli status divjadi in s tem omogočili profesionalizacijo izvajanja ukrepa, kot je menda praksa v večini evropskih držav. Člani lovskih društev niso profesionalci, ampak posamezniki, ki izvajajo lov v svojem prostem času, pojasnjuje direktor KPLB Janez Kastelic. »Lov se ne izvaja neselektivno, z namenom izlovitve vrste, ampak z namenom zagotavljanja stabilne populacije. To pomeni, da cilj zmanjševanja oziroma iztrebitve nutrije ne bo dosežen, še več, menimo, da se bo populacija okrepila in razširila po vseh vodotokih v Sloveniji,« ocenjujejo v KPLB. Kastelic se zaveda, da so stališča nevladnih organizacij diametralna nasprotna, zato je o nutrijah, ki po njegovih besedah »spreminjajo ekosistem kulturne krajine«, potrebna široka in na dejstvih temelječa razprava.
Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da bo o profesionalizaciji odlova mogoče razpravljati, ko bo vzpostavljen sistem ukrepanja po invazivnih tujerodnih vrstah, ki je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor. V skladu z veljavno zakonodajo bi odvzem statusa divjadi v tem trenutku pomenil, da nutrije ne bi sistemsko upravljal nihče, prav tako ne bi nihče odškodninsko odgovarjal za škodo, ki jo povzroči, opozarjajo. Od ministrstva za naravne vire in prostor odgovorov še nismo prejeli.
