Konec leta 2026 se iztečeta koncesijski pogodbi, ki ju je občina sklenila še v času mandata županje Danice Simšič. Gre za koncesiji za izvajanje dveh pomembnih gospodarskih javnih služb, in sicer za vzdrževanje občinskih javnih cest, ki vključuje tudi izvajanje zimske službe, ter za urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave v lasti občine. Od leta 2006 je v prestolnici za vzdrževanje cest zadolžena družba KPL, za javno razsvetljavo pa družba v zasebni lasti Javna razsvetljava.
Občina mora najprej posodobiti oba odloka, ki urejata podelitev koncesij za navedeni področji. Na oktobrski seji mestnega sveta bodo svetniki na mize prejeli osnutka odlokov. Ko bosta odloka dokončno potrjena in bosta začela veljati, pa bo morala občina v najpozneje šestih mesecih objaviti javna razpisa za podelitev vsake od koncesij. Razpisa bo občina objavila na slovenskem portalu javnih naročil in v uradnem glasilu Evropske unije.
Koncesijsko pogodbo bo mogoče podaljšati za največ pet let
Koncesionarja bo občina izbrala po postopku konkurenčnega dialoga. Postopek bo sestavljen iz treh faz. Ko bo občina prejela prijave na razpis za posamezno gospodarsko javno službo, bo preverila, ali ponudniki izpolnjujejo zahteve posameznega razpisa in ali so usposobljeni izvajati izbrano dejavnost. S tistimi, ki bodo izpolnjevali pogoje iz prve faze, bo občina v drugi fazi opravila konkurenčni dialog. V zadnji fazi pa bodo morali ponudniki oddati svoje končne ponudbe, na podlagi katerih bo občina izbrala najprimernejšega koncesionarja za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter koncesionarja za vzdrževanje cest.
Iz osnutka odlokov za vzdrževanje cest in za skrb za javno razsvetljavo je razvidno, da bo tudi v bodoče občina koncesijski pogodbi sklenila za obdobje največ 20 let. V trenutno veljavnih odlokih je sicer predvidena možnost podaljšanja koncesije za največ polovico koncesijskega obdobja. Z osnutkoma novih odlokov občina možnost podaljšanja koncesijskih pogodb omejuje na največ pet let.
Nova merila za izbor koncesionarjev
Spremenila naj bi se merila za izbor tako koncesionarja, ki bo vzdrževal prometne površine, kot koncesionarja za upravljanje javne razsvetljave. Leta 2006 je občina pri obeh koncesijah predpisala tri kriterije, in sicer cena storitve, pozitivne reference na področju primerljivih vzdrževalnih del in celovitost ponujene storitve v okviru ene pravne osebe. Največjo težo (55 odstotkov) je pri obeh koncesijah nosila cena.
V osnutkih novih odlokov občina predlaga nekoliko drugačna merila. Še vedno bo prvo od meril cena, preostala dva kriterija pa naj bi bila tehnična in kadrovska usposobljenost, ki presega minimalne zahteve gospodarske javne službe, ter izvajanje službe z najmanjšim negativnim vplivom na okolje. Koliko bo vredno vsako od teh meril, bo občina predpisala v razpisni dokumentaciji, ko bo objavila javna razpisa.
Revizije na pet let
Trenutno veljavna odloka nista predvidevala revizije koncesij. Občina zdaj predlaga, da bi praviloma vsakih pet let opravili celovito revizijo izvajanja obeh koncesij. Revizijo bi lahko opravljali tudi pogosteje, če bi to terjale posebne okoliščine, je razvidno iz osnutkov odlokov. Slednja naj bi uvedla še eno novost, in sicer možnost prevzema koncesionirane gospodarske javne službe v režijo občine. Če bi občina ocenila, da koncesionar ne zagotavlja vzdrževanja cest ali urejanja javne razsvetljave, bi to lahko začela izvajati sama ali prek javnega podjetja.
Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so ocenili, da bo občina za vzdrževanje občinskih cest ter drugih prometnih površin v Ljubljani letno plačevala okoli 15,3 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Letni strošek za izvajanje gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave pa je po oceni oddelka za gospodarske dejavnosti in promet okoli 7,3 milijona evrov z davkom. Pri obeh javnih gospodarskih službah na občinskem oddelku ocenjujejo, da se bosta prometno omrežje (ceste, pločniki, kolesarske površine) in omrežje javne razsvetljave letno povečevala za približno en odstotek. Zato so predvideli, da bodo povečanje obsega omrežja v času trajanja koncesij obračunavali po ceniku glede na dejansko povečanje.
