Ljubljanski mestni svet bo na ponedeljkovi seji glasoval o dopolnitvi odlokov o ustanovitvi osnovnih šol Franceta Bevka, Dravlje, Milana Šuštaršiča in Vide Pregarc. S spremembo odloka bo občina kot ustanoviteljica omogočila, da se v teh ustanovah izvaja prilagojeni program za otroke »z nižjim izobrazbenim standardom (NIZ) ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki poteka po posebnem programu«.
Lani so svetniki brez glasu proti na enak način dopolnili že odloke osnovnih šol Kašelj, Karla Destovnika - Kajuha, Livada, Oskarja Kovačiča, Polje, Vižmarje - Brod in Prule. Predlani smo že poročali, da se Center Janeza Levca sooča z veliko prostorsko stisko, saj se je število vpisanih otrok v desetih letih praktično podvojilo. Matej Rovšek, ravnatelj centra, je pojasnil, da so s tem ukrepom uspešno zajezili prihod otrok na njihovo šolo in tako olajšali prostorsko stisko. A kot je poudaril, ukrep prinaša tudi številne druge prednosti za otroke in starše. »Gradimo inkluziven, to je vključujoč model šol. Ti oddelki niso tujek, ampak so del življenja šole. Prizadevamo so za to, da bi imeli otroci iz različnih programov čim več stika in skupnih dejavnosti – od podaljšanega bivanja do nastopov in izletov,« je pojasnil Rovšek.
Ljubljana ima sicer 47 javnih osnovnih šol in 46 šolskih okolišev. Osnovna šola brez okoliša je Center Janeza Levca. Vanjo se z vseh koncev mesta in iz okolice vozijo otroci, ki potrebujejo prilagojeni učni program. Če bo svet potrdil spremembe odlokov, bo prihodnje leto enajst šol imelo možnost imeti razrede s prilagojenim programom. Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so sporočili, da je v Centru Janeza Levca vpisanih nekaj več kot 500 otrok. V prilagojenih oddelkih na osnovnih šolah pa jih je v tekočem letu vpisanih 25. Če bo tudi v novih šolah podobno število vpisanih, to pomeni, da bodo redne osnovne šole prevzele deset odstotkov otrok, ki bi sicer šli v center.
Socialno vključeni
»Tako je otrok vključen v lokalno okolje, tudi če je vključen v nižji izobrazbeni standard. Doslej je moral otrok potovati vsak dan na drug konec Ljubljane. Tudi zato je bilo staršem težko prešolati otroka v Center Janeza Levca. Še vedno pa je prisoten predsodek in odpor, da se otrok prepiše v 'tisto' šolo,« pa je pojasnila Mika Čemažar Tratar, ravnateljica osnovne šole Oskarja Kovačiča.
Rovšek pa je opozoril, da trenutni zakonski okvir ovira polno vključevanje, saj izvajanje dveh programov v enem razredu ni dovoljeno. V praksi si za zdaj tako prizadevajo za socialno vključevanje v upanju, da bodo nekoč lahko izvajali tudi pedagoško inkluzijo. »Če nekomu ne gre matematika ali angleščina, pa mu nekateri drugi predmeti mogoče ne delajo težav, ni razloga, da ne bi poslušal teh ur v okviru rednega pouka. Naslednji korak bo to, da bomo NIZ-oddelke glede na sposobnosti deloma vključili v pouk z rednimi oddelki. Lahko bi vključili posamezne učence ali pa kar celotno skupino. Mi v trenutnem okviru izvajamo skupno športno vzgojo,« je pojasnila ravnateljica.
Postopna rešitev
Dejala je tudi, da so se gradnje mreže šol s prilagojenim programom na občini lotili postopoma, glede na potrebe v posameznem delu mesta ter v šolah, ki imajo prostorske zmogljivosti. Pouk poteka na kombiniran način, kar pomeni, da so v enem razredu po tri generacije učencev. Učitelj, sicer specialni pedagog, pa prilagaja pouk posamezni starosti. Ravnateljica je še dodala, da so šole, ki so se pridružile programu, upravičene do dodatne zaposlitve specialnega pedagoga ter dodatnega učitelja za podaljšano bivanje. Pri tem pa je opozorila, da je za ta sicer uspešen in konstruktiven program največji problem kadrovski:
»Največja ovira za razvoj programa je najti specialnega pedagoga. Teh je po šolah sicer veliko in v glavnem opravljajo delo učitelja za posebne potrebe, torej individualno pomoč za otroke v rednem programu z odločbo. To je varen način dela. Ti oddelki pa so novost in težko je dobiti osebje za novo stvar, poleg tega smo zadnje interesno področje iskalcev zaposlitve.«
