Mestni občini Ljubljana manjka samo še približno 128 metrov pri hipodromu v Stožicah, da bi sklenila 12,1 kilometra dolg kanalizacijski kanal C0. Toda pridobivanje gradbenega dovoljenja za ta kratek zadnji odsek se je izkazalo za zahteven podvig. Nasprotniki gradnje kanala so z uporabo različnih pravnih manevrov upočasnili postopek izdaje gradbenega dovoljenja na Upravni enoti Ljubljana. Ta teden pa je sledil nov zaplet, saj je upravna enota začasno prekinila postopek izdaje dovoljenja.
Odvetnik Klemen Golob, ki v navedenem postopku zastopa okoljsko organizacijo Alpe Adria Green, je dejal, da gre odločitev upravne enote vsebinsko v pravo smer. Kljub temu pa bi si želel, da bi upravna enota vlogo občine za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgla, ker po njegovem mnenju sploh niso izpolnjeni procesni pogoji za izvedbo tega postopka. Na občini odločitve upravne enote niso komentirali, ker sklepa še niso prejeli in ga torej še niso preučili.
Iz sklepa upravne enote je razvidno, da je postopek ustavila, dokler ne bo pravnomočen sklep Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), s katerim je agencija že januarja 2016 odločila, da občini za gradnjo kanala C0 ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja so oporekali pravnomočnosti tega sklepa, odvetniki občine pa so trdili nasprotno, da je sklep že pravnomočen. V nadaljevanju smo preverili, kaj zadnja odločitev upravne enote pomeni za občinski projekt.
Da bi razrešila to vprašanje, je Špela Knez, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja, 17. januarja letos ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaprosila za potrdilo o pravnomočnosti sklepa Arsa. Ker ustreznega odgovora ni prejela, je za potrdilo 29. januarja zaprosila še Arso in 13. februarja še enkrat ministrstvo. Na koncu je dobila odgovor, da sodni postopki v zvezi s tem sklepom Arsa še tečejo. Na upravni enoti so ocenili, da bo imela prekinitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja manj hude posledice kot nadaljevanje postopka in morebitna izdaja gradbenega dovoljenja, če bi se na koncu sodni postopki glede sklepa Arsa odvili tako, da bi bil ta odpravljen.
1.Zakaj je pomemben skoraj deset let star sklep?
Agencija za okolje je leta 2016 izdala sklep, da ljubljanski občini ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Toda ta sklep izpodbija ena od solastnic zemljišča, čez katerega je občina že zgradila del kanala C0. Ta je v pritožbi navedla, da bi Arso glede na značilnosti, lokacijo in možne vplive kanala C0 od občine moral zahtevati pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Toda vlada je oktobra lani pritožbo solastnice zemljišča zavrgla z argumentom, da slednja v času, ko je Arso leta 2016 odločal o vprašanju izvedbe presoje vplivov na okolje, ni bila lastnica zemljišča in posledično sploh nima pravice do pritožbe. Odvetnik Klemen Golob, ki je tudi zagovornik omenjene solastnice, je zaradi te odločitve vlade lani novembra vložil tožbo na upravno sodišče, ki še ni bila rešena. Golob je zagotovil, da je bila njegova stranka lastnica tega zemljišča, da ima pravico do pritožbe, pa je leta 2022 presodilo tudi vrhovno sodišče, je poudaril.
Če bi bila solastnica uspešna s pritožbo, bi bil sklep agencije za okolje odpravljen. V tem primeru bi agencija morala ponovno odločiti, ali občina potrebuje okoljevarstveno soglasje za gradnjo kanala C0. Če bi v ponovljenem postopku agencija za okolje odločila drugače kot leta 2016, bi to bistveno spremenilo potek pridobivanja gradbenega dovoljenja, saj bi občina najprej morala izvesti presojo vplivov na okolje. Ob tem velja omeniti, občina je večkrat izpostavila, da je večino kanala že zgradila na podlagi sedmih pravnomočnih gradbenih dovoljenj, ki so se opirala ravno na ta sklep agencije za okolje.
2.Koliko časa bo trajala prekinitev?
Kdaj se bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja lahko nadaljeval, je težko oceniti, ker je to odvisno od tega, koliko časa bo odločalo upravno sodišče, in od morebitnih novih pritožb ali tožb. Tudi če bo upravna enota po morebitni pravnomočnosti Arsovega sklepa nadaljevala postopek in občini izdala gradbeno dovoljenje, pa bodo nasprotniki projekta še takrat imeli zakonsko možnost pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje. Če bi upravna enota zavrnila izdajo dovoljenja, pa se bo pritožila občina, je nedavno napovedal župan Zoran Janković.
3.Kaj lahko zdaj stori občina?
Ljubljanska občina lahko čaka na zaključek postopkov glede pravnomočnosti sklepa agencije za okolje. Lahko pa se zoper sklep upravne enote o prekinitvi postopka pritoži na ministrstvo za naravne vire in prostor. Če na ministrstvu ne bodo prisluhnili pritožbenim argumentom občine, bo slednja imela možnost odločitev ministrstva izpodbijati s tožbo na upravnem sodišču. Tako pritožba na ministrstvu kot tožba bosta najverjetneje terjali dodatne mesece. Ali se bodo pritožili na sklep o prekinitvi postopka, še ni jasno. Z občine so nam sporočili le: »Na sklep se bomo odzvali, ko ga bomo prejeli in preučili«.
4.Zakaj postopek izdaje gradbenega dovoljenja traja tako dolgo?
Občina je za zadnje (osmo) gradbeno dovoljenje za kanal C0 zaprosila že 23. maja 2023, kaže zadnji sklep upravne enote. Nasprotniki so v tem času uporabili različna pravna sredstva, da bi izdajo dovoljenja preprečili oziroma upočasnili. Med drugim so številni nasprotniki kanala C0 zaprosili za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku. Večino je upravna enota zavrnila, a so se na te odločitve pritoževali. Ko je bilo vprašanje stranskih udeležencev končno rešeno, je sledila ustna obravnava. Tudi ta je trajala neobičajno dolgo, s prekinitvami kar tri dni. Vmes je občina spremenila svojo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, zaradi česar so stranski udeleženci dobili dodaten čas, da se do novosti opredelijo.
5.Kaj vse to pomeni za občino in evropska sredstva?
Dokler v rokah ne bo imela gradbenega dovoljenja, občina ne bo mogla dokončati gradnje kanala C0 in s tem občin Vodice in Medvode povezati s centralno čistilno napravo v Zalogu. Gradnja kanala C0 je sicer del večjega projekta, ki vključuje še nadgradnjo čistilne naprave in dograditev kanalizacijskega omrežja na 39 območjih v Ljubljani. Za celoten projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda je občina do konca leta 2023 pridobila dobrih 68,1 milijona evrov evropskih kohezijskih in državnih sredstev. Čeprav od leta 2024 naprej občina izvajanje tega projekta financira izključno z lastnim denarjem, pa jo zaradi počrpanih evropskih sredstev še vedno zavezujejo skrajni roki.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nam lani pojasnili, da mora občina »z lastnimi sredstvi dokončati projekt in doseči načrtovane kazalnike, kar pomeni, da mora priključiti prebivalce na dograjeni kanalizacijski sistem in centralno čistilno napravo najpozneje do 15. februarja 2027«. Če občina ne bo ujela navedenega roka, lahko evropska komisija od Slovenije zahteva vračilo neupravičeno prejetih ali porabljenih sredstev. V tem primeru bo občina dolžna vračati denar, saj jo k temu zavezujejo sklenjene pogodbe o sofinanciranju, so lani dodali na ministrstvu.
