»V zadnjih desetletjih je poklic krojača precej v upadu. Mama, ki mi je predala krojaško znanje in delavnico, mi je pripovedovala, da je bilo pred 50 in še 30 leti v Ljubljani ogromno krojačev. Imeli so veliko znanja in mladi so se takoj po šoli šli k njim učit. Tedaj so gumbe in gumbnice še šivali ročno, danes je vse strojno. Imeli so veliko ročnih spretnosti, ki pa so še vedno zelo pomembne, saj je v krojaštvu, sploh pri zahtevnejših materialih, veliko ročnega dela,« v svoji krojaški delavnici, kjer že dolgo ni imel kakšnega mladega krojača na praksi, pove Igor Bera. Potrošništvo in globalizacija, z njima pa hitra moda, sta na njegovem poklicnem področju temeljito spremenila stvari. »Če so krojači nekoč delali oblačila po meri, je tega danes bistveno manj. Močne blagovne znamke so se sicer prilagodile in nekatere kose ponujajo po meri, a glede na to, da za tem vseeno stoji serijska proizvodnja, so takšna oblačila, čeprav so draga, še vedno cenejša in hitreje narejena, kot če jih naredi krojač v butični delavnici,« še razloži sogovornik. S spremenjenimi družbenimi okoliščinami so se spremenile tudi navade: če so nekoč tudi manj premožni investirali v dobro, pri krojaču narejeno fino obleko, ki so jo imeli za vse možne posebne in svečane priložnosti ter jo za njeno dolgoživost skrbno vzdrževali, je to danes povsem drugače. »Ljudje enostavno gredo v prodajalno, opravijo hiter nakup in so praktično oblečeni. Danes nimajo vsi doma ene dobre obleke, lahko pa imajo 100 poceni oblačil. Za kakovostna oblačila so nekdaj skrbeli krojači, pa tudi dobre blagovne znamke, denimo Mura, kjer so izdelovali vrhunska oblačila, ki pa so bila tudi draga.«