Svetlobno onesnaževanje je eden največjih okoljskih problemov sodobnega časa, tudi v Sloveniji, je poudarila biologinja dr. Maja Zagmajster z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Osvetljevanje ponoči ima na splošno več dokumentiranih negativnih vplivov na številne organizme, tako na kopnem kot v vodi: med drugim se spreminja zlasti naravni ritem menjave svetlega in temnega dela dneva, spreminja se obnašanje organizmov, njihov čas razmnoževanja, svetloba vpliva na selitvene poti, povečana je izpostavljenost plenilcem.
»Problematika vpliva svetlobnega onesnaževanja na živa bitja je zelo aktualna in zaskrbljujoča,« je opozorila biologinja. Pozimi je zaradi manjše aktivnosti številnih živali sicer manj pereča kot v toplih sezonah, a svetloba ponoči umetno podaljšuje svetel del dneva. »Poudariti velja, da vpliv svetlobe ni omejen le na neposredno okolico vira osvetljevanja, ampak lahko sega precej dlje po krajini. Svetloba se namreč širi od vira nastanka, daljinski vpliv je zelo izrazit, še posebej v oblačnem ali meglenem vremenu. To pomeni, da osvetljevanje mest ne moti le življenja v mestih, ampak tudi v naravnih okoljih, ki so od mest lahko oddaljena več deset kilometrov,« je povedala Maja Zagmajster.
Na vprašanje, kako velik problem, če sploh, je mestna okrasitev za živali v mestu in kako vpliva na njihovo življenje, je odgovorila: »Mesta že brez dodatne okrasitve predstavljajo enega najpomembnejših virov svetlobnega onesnaževanja – še zdaleč pa ne edinega –, ki sega veliko dlje od samih mest, tudi v naravna okolja. Praznična osvetljava torej lahko poveča že obstoječe svetlobno onesnaženje ali pa predstavlja novo motnjo na dotlej neosvetljenih območjih, denimo osvetljevanje zunanjih dreves, zunanjih delov stavb in balkonov.«
Prehod na LED-tehnologijo
V Javnem zavodu Turizem Ljubljana ter oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana so povedali, da se pri upravljanju razsvetljave ravnajo po nacionalnih predpisih glede mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja ter po določilih občinskega prostorskega načrta. »Ta natančno določa pogoje za svetlobne napise in osvetljevanje objektov. Razvoj javne razsvetljave je usmerjen v povečanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja. V zadnjih letih smo posodobili večji del razsvetljave in prešli na LED-tehnologijo, ki omogoča natančno regulacijo svetil in manjšo porabo energije. Na številnih odsekih uporabljamo prilagodljive sisteme, ki nivoje osvetlitve znižujejo glede na promet in vremenske razmere.«
V skupnem odgovoru so dodali: »Ne strinjamo se, da bi lahko praznično okrasitev in osvetlitev mesta šteli kot svetlobno onesnaževanje. Pri načrtovanju praznične razsvetljave upoštevamo vse veljavne predpise in ukrepe za omejevanje svetlobnega onesnaževanja. Vsa osvetlitev je izvedena v LED-tehnologiji, poraba energije je zato nizka – približno 60 evrov na dan oziroma okoli 2000 evrov za celotno obdobje prazničnega prižiga. Na posameznih odsekih v času prazničnih luči izklopimo tudi svetilke cestne razsvetljave, kadar zaradi praznične osvetlitve niso potrebne.« Da se v decembru zaradi razsvetljave svetlobno onesnaževanje v mestu poveča razmeroma malo, je med drugim dejal tudi Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije. O okrasitvi je povedal: »Zelo moteča je agresivna razsvetljava, recimo snežno bele barve, ki je hudo neprijetna za sosede, ker jim moti spanje ali pa jim agresivno sveti v bivalne prostore. Utripajoče okraske bi morali prepovedati! V Sloveniji je okoli 20.000 ljudi z epilepsijo in takšne utripajoče lučke lahko sprožijo epileptični napad. Ljubljana uporablja okraske s toplo barvno temperaturo 2600 kelvinov, kar je dobro, še lepši so okraski v nekaterih slovenskih občinah z 2400 kelvini, ki so še bolj podobni zlati barvi.«
Najboljša izbira so rdeče lučke
Tudi pri pticah strokovnjaki zaznavajo vpliv umetne svetlobe pri dnevno-nočnem ritmu, saj so ptice iste vrste v mestih aktivne občutno bolj zgodaj kot v gozdu, oddaljenem od umetne svetlobe, je povedal Dejan Bordjan iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. »Ptice pa tudi druge živali zaradi osvetljenosti podaljšujejo aktivnost. Ta segment je dejansko zelo podoben spremembam v dnevno-nočnem ritmu ljudi. Motnje v tem ritmu so pri ljudeh povezane s kupom problemov, zato lahko predvidevamo, da se nekaj podobnega dogaja tudi pri živalih.«
Vpliv božične osvetlitve je odvisen od siceršnje osvetlitve v naselju ter tipa in barve osvetlitve, ki se uporablja, je dodal Bordjan. »V zelo dobro osvetljenih naseljih dodatna božična osvetlitev verjetno ne prispeva bistveno k dodatni smrtnosti, saj je ta visoka že zaradi siceršnje osvetlitve. Večji problem je v slabše osvetljenih naseljih ali samotnih hišah, kjer je siceršnji vpliv svetlobe minimalen. Želeli bi, da je na območjih sicer manjše nočne osvetlitve praznična okrasitev manj agresivna, in to z bolj rdečkastimi toni, saj ima največji negativen vpliv bela svetloba, najmanjšega pa rdeča.«