Slaba dva tedna pred napovedanim odprtjem športnega centra Ilirija, ki bo 18. marca, so nad vhod postavili repliko bronastega kipa Plavalka. Originalno skulpturo je umetnik France Gorše ustvaril leta 1942 in je dolga leta označevala vstop v ljubljansko kopališče, vse dokler je niso leta 2007 ukradli. S ciljem, da se ukradeni kip vrne v prostor Ljubljane, je v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom akademskega kiparja in (zdaj že upokojenega) profesorja Matjaža Počivavška nastala replika. Izdelala sta jo mlada kiparja Denis Dražetić in Denis Vučko.
»Zelo sem zadovoljen. Na trenutek, da bo replika Goršetovega kipa postavljena na svojo lokacijo, smo čakali precej dolgo. Ob tem sem počaščen in ponosen ter hvaležen za zaupanje. Končni izdelek je dober, celoten proces pa je bil zelo zanimiv in poučen. Ni šlo samo za izvedbo naloge, temveč je bilo to tudi učenje,« je po četrtkovi postavitvi replike Goršetove Plavalke nad vhod Ilirije dejal soavtor kopije Denis Dražetić. Kot je izpostavil mentor izdelave nadomestnega kipa Matjaž Počivavšek, ki je tudi član občinske komisije za postavitev javnih spomenikov in obeležij, je Ljubljana tako dobila odlično repliko Plavalke. Pri tem je še dejal, da je navdušen, da je skulptura uspela in da se je vrnila nazaj na svoje mesto, kjer se lepo vključuje v stari del stavbe, ki je pri novem objektu ostal. Ter še podčrtal, da je situacija v prostoru z novo arhitekturo, z velikim nadstreškom in veliko stavbo za njim, povsem drugačna, a da je zgodovinski spomin s postavljeno javno skulpturo ohranjen. Kot kipar je namreč pristaš tega, da se »ukradene in uničene spomenike oziroma kipe, če je to le mogoče, postavlja nazaj na svoje mesto v javni prostor. Prostora za nove je dovolj, zato pri tem ne gre za odvzemanje prostora novim skulpturam,« je še prepričan sogovornik.
Natančna preučitev kiparjevega opusa
Kot je še dejal kipar Denis Dražetić, je bila izdelava replike Plavalke zahtevna naloga, saj zanjo ni bilo veliko referenc. Zaradi pomanjkanja slikovnega gradiva sta ustvarjalca, da bi se čim bolj približala originalu starega mojstra, morala marsikaj preučiti. Kot sta pojasnila pred tremi leti, ko smo tedaj dodiplomska absolventa kiparstva na likovni akademiji in njunega mentorja obiskali v študentskem ateljeju v Rožni dolini, kjer sta ustvarjala kopijo, sta se za posnemanje Goršetove tehnike, modelacije in kompozicije morala poglobljeno potopiti v umetnikovo delo. Ob podrobnem študiju kiparjevega opusa pa sta repliko naredila po umetnikovi miniaturi iz zasebne zbirke in dostopnem slikovnem gradivu. »Avtorja replike sta se morala vživeti v Goršetovo modulacijo in stilizacijo, da sta lahko posnemala njegovo stilizacijo človeške figure,« je ob sedanji postaviti kipa dejal mentor Počivavšek.
Kiparja imata sicer že več izkušenj z izdelavo replik javnih skulptur. Ustvarila sta kopijo prav tako ukradenega Kalinovega doprsnega kipa Eda Šlajmerja iz Šlajmerjevega parka in 2,5 metra visoko bronasto fontano Fitoliti kiparja Vojka Štuheca, ki so jo ukradli iz mariborskega parka in jo bodo na njeno mesto postavili predvidoma konec leta. Izdelala pa sta tudi repliko 3,7 metra visokega Sejalca avtorja Franceta Kralja. Sejalca naj bi prav tako predvidoma konec leta vrnili na prvotno lokacijo na stanovanjsko stavbo v središču Ljubljane.
