Mogočne orgle, s katerimi je povezanih več zgodovinskih mejnikov, med njimi tudi ta, da so to prve velike orgle v koncertni dvorani v Sloveniji in hkrati največja naložba v glasbilo pri nas do danes, so izdelali leta 1981 v orglarski delavnici Karla Schukeja v Berlinu. »Vrhunski inštrument iz tedaj še Zahodnega Berlina so izbrali na mednarodnem razpisu med petindvajsetimi prijavljenimi izdelovalci,« je pojasnil hišni organist Uroš Pele in tako postregel še z enim zgodovinskim podatkom, ki spremlja ljubljanske orgle. Te pa so bile, kot so ob letošnji prenovi zapisali v Cankarjevem domu, kjer za orgle poleg hišnega organista skrbi tudi orglarski mojster in vzdrževalec Simon Kolar, s »svojimi štirimi manuali, pedalom in triinsedemdesetimi registri ter dobrimi šest tisoč piščalmi izziv in poklon organistom, skladateljem, orkestrom in dirigentom«.
Nekajdesettonsko glasbilo so v dvorani postavljali skoraj pol leta ter ga nadaljnjo polovico leta uglaševali. Kot že omenjeno, ima inštrument dobrih šest tisoč piščali, ki so zbrane v 73 registrov in razdeljene po manualih z nemško, francosko, špansko in italijansko zvočnostjo. Prvi koncert na orglah Cankarjevega doma je bil ob odprtju Gallusove dvorane z orkestrom Slovenske filharmonije ter noviteto Pavla Šivica za orgle in orkester.
Tako veličastna, kot je zunanjost orgel, pa je tudi njihova notranjost, kar spremlja precej fascinantnih dejstev. Prostornina največje piščali je tisoč litrov in vse največje piščali so od znotraj obešene na kovinskih pletenicah, da se ne bi zvile zaradi lastne teže. Zračna turbina, povezana z elektromotorjem, potisne v prostore pod piščalmi – v sapnice – 53 kubičnih metrov zraka na minuto. V notranjosti inštrumenta pa se orglarski mojster, da ga lahko uglasi, do posameznih piščali premika po ozkih prehodih in lestvah. Prav tako je v drobovju orgel – po Peletovih besedah so te najbolj kompleksen inštrument in so bile do industrijske revolucije tudi najbolj kompleksen stroj, kar ga je človek izumil – ogromno vezja.
Redno preigravanje
Prenova orgel na njihov videz in primarni zvok sicer ni vplivala, saj inštrument deluje popolnoma mehansko, zamenjali in nadgradili pa so vsa elektronska vezja in računalnik ter dodali zaslon na dotik. »To je približno tako, kot če bi v hiši pustili vse tako, kot je, zamenjali bi le vse inštalacije,« je s prispodobo pojasnil Pele. Prenova omogoča še več zvočnih možnosti orgel in njihovo lažje upravljanje. Orgle je nadgradil berlinski mojster Jürgen Magiera, ki je orgle iz Gallusove dvorane s sodelavci tudi izdeloval. »Sicer je že upokojen, a ker dobro pozna inštrument, ga je on prenovil,« je pojasnil Pele.
Ob tem je hišni organist še razložil, da je treba zaradi ohranjanja zmogljivosti orgle redno preigravati, kar je v povprečju trikrat na teden najmanj dve uri. »To je pomembno, ker je v inštrumentu toliko vitalnih delov. Vsaka tipka je z vsako piščaljo povezana s kovinskim abstraktom (podobno ravni čvrsti žici), kar je pri najvišji piščali, ki je visoka 12 metrov, od igralnika do orgel več kot 20 metrov. Zaradi popolnega mehanskega delovanja je treba inštrument redno preigravati, da se ohranja v koncertni kondiciji,« je povedal sogovornik.
