Ljubljanski župan Zoran Janković je potrdil, da bodo do konca tega meseca potekale priprave na omejitev hitrosti na Dunajski cesti na območju Črnuč. »Začeli smo se pripravljati na omejitev hitrosti v Črnučah na 40 kilometrov na uro. Dogovorili smo se, da to pripravimo do konca marca, saj je treba ustrezno zarisati in postaviti oznake ter tudi postaviti ležeče policaje,« je pojasnil župan. V kratkem tako na odseku ceste od Avtošole Ježica do križišča s Štajersko cesto omejitev hitrosti ne bo več 50 kilometrov na uro, kot je veljalo do zdaj.
Sedanja omejitev je po mnenju tamkajšnjih občanov nevarna zaradi neurejene kolesarske infrastrukture. Kolesarska steza na več mestih namreč ni fizično razmejena od vozišča. Občani in starši otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo (OŠ) Maksa Pečarja, so na župana naslovili peticijo s pozivom, da se hitrost na tem delu ceste zmanjša. Peticijo je podpisalo tisoč ljudi, septembra lani pa so jo izročili županu skupaj z akcijskim načrtom, ki ga je pripravila Četrtna skupnost Črnuče. V načrtu je tudi študija, ki podaja ugotovitev, da bi manjša omejitev hitrosti zanemarljivo podaljšala potovalni čas, obenem pa dramatično povečala varnost.
Pozitiven odziv na poziv
Ljubljanski župan je takrat ob pregledu skupnega poziva občanov in četrtne skupnosti napovedal, da bodo letošnjega marca na tem delu Dunajske ceste znižali hitrost. »Uresničevanje zahtev iz peticije je napredek in hkrati dokaz, da lahko mesto spreminjamo tudi prebivalci,« je komentiral Matej Praprotnik, kolesarski župan, član sveta staršev OŠ Maksa Pečarja in tudi pobudnik omenjene peticije. Napovedal je, da bodo podobne pozive nadaljevali: »Najbolj bom vesel, če se bo trend umirjanja prometa nadaljeval, morda s peticijo na povsem drugem koncu mesta. Nikjer na Dunajski cesti, na primer, ne bi smela biti dovoljena hitrost 60 kilometrov na uro. Odločitev o tem je nekoč potrdil mestni svet. Mislim, da je skrajni čas za ponovno razpravo.«
Umirjanje potovalne hitrosti je sicer trend, ki ga upoštevajo številna mesta. Recimo v italijanski Bologni so na večini cest omejili hitrost na 30 kilometrov na uro. Kot smo poročali prejšnji teden, je tudi ljubljanska občina v okviru ukrepov za razogljičenje napovedala omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro na vseh cestah, ki niso glavne prometnice.
Umiritev prometa
Mestni svetnik Jasmin Feratović iz vrst Piratske stranke Slovenije je občini pred meseci zastavil svetniško vprašanje o tem, ali so na ravni občine kakšne študije glede možnosti in koristi omejevanja hitrosti v Ljubljani. »Ljubljana se sooča s čedalje bolj zgoščenim prometom in dolgimi prometnimi zamaški, ki ljudem, ki se vozijo v službo in po opravkih, jemljejo velike količine časa. Zlasti gneča, ki jo ustvarjajo avtomobili, ki prihajajo v mesto prek vpadnic, predstavlja velik problem, saj se je zaradi preobremenjenosti vpadnic promet preselil tudi v stranske ulice, kjer soseske niso bile zasnovane za tovrstno pretočnost prometa,« je svetnik opisal problem, za katerega meni, da bi ga omejitev hitrosti lahko rešila.
Svetnik je pri tem občino prosil za konkretne podatke in analize glede prometa v mestu. Odgovor občine še ni bil objavljen. Z enakim vprašanjem smo se obrnili na prometnega strokovnjaka Simona Koblarja z urbanističnega inštituta, ki pravi: »Omejitev hitrosti v mestih je zelo smiseln ukrep, saj povečuje prometno varnost in zmanjšuje hrup. Obenem pa hitrost vožnje in pretočnost nista neposredno povezani. Vozila namreč morajo ohranjati medsebojno varnostno razdaljo dveh sekund. Potrebna razdalja med vozili je tako premo sorazmerna s hitrostjo vožnje. Višja hitrost ne pomeni večje pretočnosti. Poleg tega je pretočnost ceste odvisna od pretočnosti najmanj pretočnih delov omrežja – v primeru mestnega prometa so to križišča. Višja hitrost vožnje med dvema semaforjema tako ne izboljša pretočnosti, saj je ta omejena s pretočnostjo križišča,« je pojasnil strokovnjak.
