Na območju krajinskega parka Ljubljansko barje so odkrili prvih devet primerov okuženih prostoživečih ptic. »Sodelavci so med izvajanjem rednih aktivnosti na Ljubljanici in Iščici v sredini novembra opazili tri poginule labode grbce. O tem so nemudoma obvestili veterinarsko higiensko službo v Ljubljani, v sodelovanju z njimi pa so poginule labode tudi varno odstranili,« je sporočil Janez Kastelic, direktor krajinskega parka.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je potrdila, da so bili poginuli labodi okuženi. Na območju krajinskega parka je uprava nato potrdila še šest drugih primerov okuženih ptic. Na širšem območju Ljubljane in okolice pa so letos našteli enajst okuženih primerov. Poleg območja Ljubljanskega barja tudi v Medvodah in Litiji. Pri tem dodajajo, da virus visokopatogene aviarne influence A(H5N1), ki se pojavlja pri prostoživečih pticah in perutnini v Evropi, ne pomeni resne nevarnosti za ljudi, primere okužb pa so zaznali predvsem pri rejcih perutnine, ki so v tesnem stiku z okuženimi živalmi. Kljub temu svetujejo previdnost pri morebitnem stiku z okuženimi prostoživečimi pticami in okuženo perutnino.
Previdno s pticami
Na upravi svetujejo, naj občani ob morebitni najdbi večjega števila poginulih prostoživečih ptic na isti lokaciji pokličejo na telefonsko številko 112. Enako naj storijo tudi, če naletijo na eno samo poginulo prostoživečo ptico, a se ptice v bližini vedejo nenavadno. Kot nenavadno vedenje so našteli: padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje ali smrkanje. Pri tem najditelje še opozarjajo, naj se pticam ne približujejo.
Prostoživeče ptice imajo lahko gripo brez kliničnih simptomov, to pa ne velja za perutnino. Pri tej so med značilnimi znaki bolezni najpogostejši ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma nenavadno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic in edem podkožja. Simptom je lahko tudi upad nesnosti jajc. Pri okuženi perutnini so iztrebki tekoči in zeleno ali belo obarvani, koža na glavi in nogah pa je lahko modrikasta.
Pojavijo se tudi živčne motnje, kot so tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti. Ob izbruhu okužbe lahko pogine tudi do 80 odstotkov perutnine v reji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da ob pravilni termični obdelavi okuženo meso ali jajca niso nevarni za zdravje ljudi. Kljub temu se ob okužbi rejcu prepove prodaja mesa in jajc. Čeprav ljudem virus ni nevaren, rejcem svetujejo cepljenje proti sezonski gripi.
Perutnino je treba zavarovati
V krajinskem parku in upravi svetujejo ustrezno zaščito ptic in perutnine v ujetništvu, da se jim prepreči stik s prostoživečimi pticami z mrežo ali da se jih zadržuje v zaprtem prostoru. Kmetovalcem svetujejo, naj onemogočijo dostop vodnim pticam tudi na vodnih zajetjih, do katerih dostopajo njihove živali. Ptičja gripa se v Sloveniji pojavlja predvsem pri prostoživečih vodnih pticah. Poleg labodov še pri divji gosi, rečnem galebu, veliki beli čaplji in rumenonogem galebu. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, prek njihovih izločkov in okužene krme. Prenos je mogoč tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.
