Predlog sklepa, ki ga bodo obravnavali na prihodnji seji mestnega sveta, je sestavljen iz najostrejšega obsojanja parafraziranja izjav nacističnega vodje, v imenu katerega je med drugo svetovno vojno umrlo na desettisoče Slovenk in Slovencev. »Številne naše rojakinje in rojaki so bili bodisi deportirani bodisi zaprti v taborišča. Mestni svet Mestne občine Ljubljana poziva vse politike in predstavnike javnega življenja, naj se izogibajo poveličevanju nacizma ter ga vedno znova najostreje obsojajo, saj smo bili, poleg številnih drugih narodov po Evropi in svetu, žrtev tega režima tudi Slovenke in Slovenci,« je zapisano v predlogu sklepa.

Povod za predlog takšnega sklepa je nedavni shod v podporo slovenski glasbi, ki ga je organiziral predsednik Združenih iniciativ Dolenjske Silvo Mesojedec. Shod naj bi potekal brez političnih kalkulacij, a je po mnenju predlagateljev sklepa predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša ravnal v nasprotju z željami organizatorja in s sporočilno vrednostjo dneva samostojnosti in enotnosti, ko je shod potekal.

Katera mesta so še neslovenska?

Janša se je namreč udeležil shoda, s katerega je po prireditvi objavil fotografijo na omrežju X in ob tem zapisal: »Ljubljano smo naredili spet slovensko.« Predlagatelji sklepa so na svetniško skupino SDS zato naslovili vprašanji, ali menijo, da je bila Ljubljana pred tem dogodkom neslovenska, in ali se jim ne zdi nespoštljivo do Ljubljančank in Ljubljančanov, da Janša glavno mesto okliče za neslovensko.

Predlagatelji sklepa so na svetniško skupino SDS naslovili vprašanji, ali menijo, da je bila Ljubljana pred tem dogodkom neslovenska, in ali se jim ne zdi nespoštljivo do Ljubljančank in Ljubljančanov, da Janša glavno mesto okliče za neslovensko.

Ob tem so še vprašali, kaj mesto sploh definira kot slovensko in koliko je drugod po Sloveniji mest, ki naj bi bila prav tako neslovenska. Z Janševimi navedbami se namreč ne strinjajo, saj da je bila obiskovalcem praznične Ljubljane ves mesec na voljo slovenska glasba v sklopu številnih slovenskih glasbenikov, ki so nastopali na trgih po središču mesta. »Ljubljana je odprto in strpno ter varno, zeleno in socialno čuteče mesto. Na svoje vrednote smo Ljubljančanke in Ljubljančani ponosni. Izzivi, ki jih prinašajo klimatske spremembe in geostrateška preigravanja, od nas terjajo še več povezanosti in enotnosti. Zato se trudimo biti povezovalni in vključujoči, svoje morebitne različne poglede na rešitve pa spoštujmo ter o njih razpravljajmo strpno in preudarno,« so sklenili in dodali, da ob tem upoštevajo raznolikosti, ki izhajajo iz različnih svetovnih nazorov in razlik med globalnim in ruralnim. Banalna stvar, kot je glasbeni okus ali najljubše glasbilo, pa nas ne bi smeli deliti, so še zapisali. Vprašanja o predlaganem sklepu smo naslovili tudi na svetniško skupino SDS, a za pojasnila niso bili dosegljivi.

Podpora tudi pri nepodpisnikih

Vodja svetniške skupine Pirati Jasmin Feratović je pojasnil, da je bil s predlogom pred časom seznanjen, a da mu ga drugi svetniki niso dali v podpis. »Načeloma se s predlogom svetnikov popolnoma strinjam, saj se protestni in drugi shodi v Ljubljani ne smejo zlorabljati za poveličevanje tovrstnih ideologiji, kakor je ta. Na koncu se je namreč shod zlorabil v drugačne namene,« je povedal in dodal, da bo predvidoma glasoval za sprejetje sklepa.

Proti poveličevanju tudi v Zagrebu

Podobne sklepe so novembra lani sprejeli tudi v mestu Zagreb, kjer so prepovedali uporabo simbolov, sloganov in sporočil, ki poveličujejo nasilje, sovraštvo ali ideologijo v javnih prostorih. To velja za mestne stavbe, javne prireditve, panoje in druge mestne površine. Med prepovedanimi so tudi zgodovinsko sporni slogani in simboli, povezani s fašizmom ali ekstremizmom.

Samostojni mestni svetnik Aleš Primc pa je povedal, da s predlogom sklepa še ni seznanjen, saj da je seja šele čez nekaj tednov, zato zadeve ni želel komentirati. Sklep so sicer predlagali svetniški klubi Liste Zorana Jankovića, Gibanja Svoboda, Levice in Socialnih demokratov.

Priporočamo