Julija bo minilo 30 let, odkar so Združeni narodi razorožili bošnjaško enklavo v Srebrenici in kljub drugačnim zagotovilom mesto predali vojski Republike Srbske. Sledil je genocid, ki je 11. julija 1995 terjal življenje 8372 ljudi. Muslimanski kulturni center (MKC) v Ljubljani bo do julija izvedel polletno serijo spominskih dogodkov, namenjenih tej obletnici. »Obletnica Srebrenice sovpada z novim genocidom. Spet občutimo podobno bolečino in strah zaradi Gaze in Ukrajine. Za mir se moramo boriti in mislimo, da se to ne more zgoditi nam. Seveda se lahko zgodi tudi nam. Nobena država v Evropi ni monolitna. Veliko je narodov, ki se mešajo,« je osrednji nauk dogodkov izpred treh desetletij opisal predsednik mešihata in mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić.
Komemorativno polletje se bo končalo 9. julija s slovesnostjo in minuto molka v Ljubljani. Slavnostna govorka bo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je tudi častna pokroviteljica spominskega programa. Do junija se bo tako zvrstila vrsta dogodkov pod krovnim imenom 8372 živih spominov. Vodja spominskega programa Ela Porić je izpostavila, da so s programom ciljali predvsem na ozaveščanje mladih. »Pozvali smo osnovne in srednje šole, da se odzovejo z likovnim in literarnim programom. Na vsakega 11. v mesecu, ki je zelo simboličen datum, bomo na strani srebrenica.si objavili nov podkast, ki ga pripravlja Nataša Briški. Namenjen bo osvetlitvi različnih zornih kotov. Kaj je sploh privedlo do genocida in česa smo se naučili,« je povedala vodja programa.
Vesti, ki niso zbudile vesti
Program se bo začel jutri z razstavo v Cankarjevem domu. Razstavo kurira Ali Žerdin iz Muzeja tiska, nosi pa pomenljiv naslov Vesti, ki niso zbudile vesti. »Od leta 1992 naprej je bilo znano, kaj se dogaja v Bosni. Znano je bilo tudi leta 1993, 1994 in 1995. Ne bom trdil, da smo imeli neposredni prenos prek tiktoka. To ne. Ampak časopisna in televizijska poročanja so omogočila jasno sliko dogajanja. A vendar te vesti niso zbudile vesti,« je o razstavi povedal kustos. Odprtje bodo pospremili s pogovorom, na katerem bodo gostili zgodovinarja Muja Begića in pričo poročanja o zločinih v Prijedoru Nado Kranjo - Stanić.
Na pogovoru bo sodeloval tudi Fikret Alić, ki je preživel dve taborišči. Med drugim je njegova shirana podoba izza bodeče žice koncentracijskega taborišča Trnopolje obšla svet na naslovnici revije Time. »Razstava ni samo dokument časa, ampak vsakič znova povabilo k razmisleku. Vse povojne generacije smo odraščale ob sporočilu nikoli več, Srebrenica pa je opomnik, da samo ozaveščanje ni dovolj,« je pomen razstave ocenil Jure Novak, direktor Cankarjevega doma.
Aprila bo v Muzeju novejše zgodovine razstava Spomini prič, v katero bodo vključili zgodbe 15 oseb, ki so preživele Srebrenico in nadaljevale življenje v Sloveniji. »Povezali smo se s Spominskim centrom Srebrenica in pripravljamo razstavo, na kateri bomo predstavili ganljive zgodbe preživelih, ki so dom našli pri nas. Vsak od pričevalcev bo muzeju posodil predmet, ki ga veže na tisto obdobje,« je povedala Nataša Robežnik, direktorica MNZS. Program ne bo potekal samo v Ljubljani, saj bo konec junija razstava Srce teme na ogled tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu.
Spomenikov pa nimamo
»Slovenija ni nikoli dvomila o tem, kaj se je dogajalo v Srebrenici ter Bosni in Hercegovini. Vedno je bila prijateljska in na strani žrtev,« je mufti pohvalil odnose med državama. Je pa opozoril, da kljub tesnim vezem po Sloveniji ni veliko ulic in drugih spomenikov, ki bi pričali o bližini med državama. »Zanimivo je, da že v Ljubljani ni veliko ulic, ki bi se imenovale po kakšnem bošnjaškem mestu ali ugledni osebi. V Ljubljani imamo samo Sarajevsko ulico, kaj več pa ne. Zato je ideja, da bi imeli kakšno obeležje o Srebrenici, zanimiva.« Žerdin je ob tej priložnosti spomnil, da sta v Bosni umrla tudi slovenska novinarja Ivo Štandeker in Alojz Krivograd.
