Naknadnega referenduma o spremembah odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib najverjetneje ne bo. 26 svetnikov, večinoma z Liste Zorana Jankovića in Gibanja Svoboda, je preglasovalo opozicijo in tako zavrnilo referendumsko pobudo, ki so jo vložili svetnica Vesne – zelene stranke Jasminka Dedić, samostojna svetnica Tina Bregant in svetnik Piratov Jasmin Feratović.

Pobudniki referenduma so spremembi odloka, ki bi na petih lokacijah v krajinskem parku dovoljevala organizacijo dogodkov brez predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave, nasprotovali iz več razlogov. Jasminka Dedić je poudarila, da je sprejem sprememb odloka na julijski seji mestnega sveta potekal v nasprotju z načeli konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, gre za tako imenovano aarhuško konvencijo. K temu je Aleš Primc (Glas za otroke in družine) pripomnil, da je bil julija kršen tudi poslovnik mestnega sveta, saj je bila ta točka na dnevni red uvrščena po sklicu seje, kljub temu da niso bili izpolnjeni poslovniški razlogi za to. Opozoril je še, da bi bilo takšno spremembo treba izvesti po rednem in ne hitrem postopku ter po predhodno izvedeni širši javni razpravi.

Jasminka Dedić, Vesna – zelena stranka: »Odločamo tudi, ali je Ljubljana dorasla laskavemu nazivu zelena prestolnica Evrope, ki sam po sebi ni vreden počenega groša, če mesto ne neguje neposredne okoljske demokracije.«

Razprava o tem, kdo je strokovnjak in kdo ne

Jasminka Dedić je izpostavila še vsebinska razloga za izvedbo referenduma. Občina je s sporno spremembo odloka presojo o morebitnih negativnih vplivih dogodkov na Rožniku, v Mostecu, Plečnikovem avditoriju, na sankališču ter območju med Jakopičevim sprehajališčem in otroškim igriščem odvzela strokovnjakom na zavodu za varstvo narave. Vesna Ugrinovski (Gibanje Svoboda) je dejala, da ne vidi potrebe po referendumu, ker okoljska presoja dogodkov na navedenih petih lokacijah ostaja, le da jo bo opravil občinski oddelek za varstvo okolja. »Ta oddelek je stroka, osebno zaupam pristojnim mestnim službam. Na koncu ne more biti stroka vedno samo tisti, ki pritrjuje našim prepričanjem,« je pristavil Marko Maver (Gibanje Svoboda). Na preostalih površinah krajinskega parka bodo pristojnosti zavoda za varstvo narave po besedah Vesne Ugrinovski ostale nespremenjene.

Prvotni odlok je v krajinskem parku pogojno dovoljeval le javne prireditve, po novem pa bi bilo na teh petih lokacijah mogoče izvajati vse prireditve, tudi zasebne in komercialne narave, je skrbelo Jasminko Dedić. Odločitev o sprejemljivosti takšnih dogodkov pa bo sprejemal Jankoviću podrejen mestni oddelek, je še poudarila. »Ne odločamo samo o tem, ali naj župan razpiše naknadni referendum. Odločamo tudi o tem, ali bo Ljubljana de facto postala last Jankovićevega klana. Odločamo tudi, ali je Ljubljana dorasla laskavemu nazivu zelena prestolnica Evrope, ki sam po sebi ni vreden počenega groša, če mesto ne neguje neposredne okoljske demokracije,« je prepričana.

Marko Maver, Gibanje Svoboda: »Oddelek za varstvo okolja je stroka. Osebno zaupam pristojnim mestnim službam. Na koncu ne more biti stroka vedno samo tisti, ki pritrjuje našim prepričanjem.«

Zbiranje podpisov še do 6. oktobra

Poleg trojice svetnikov se je letos poleti za razpis naknadnega referenduma v povezavi s krajinskim parkom angažirala tudi civilna pobuda, pri kateri sta bila prvopodpisana Arne Vehovar in Sašo Đorđević. Civilna sfera je podpise v podporo izvedbe referenduma začela zbirati 2. septembra, časa pa imajo do 6. oktobra do polnoči. Čeprav ima torej civilna pobuda še en teden časa za zbiranje podpisov, pa vse kaže, da tudi ta referendumska pobuda ne bo uspešna. Zbrati bi morali več kot 11.000 podpisov občanov, a teh naj bi po podatkih STA doslej zbrali le okoli 1000. Če oziroma ko bo prihodnji teden izčrpana še ta možnost, bo občina odlok, ki ga je svetniška večina ob obstrukciji opozicije potrdila že julija, lahko objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremembe odloka o krajinskem parku bodo začele veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu.

K spremembi odloka o krajinskem parku je občino spodbudilo dogajanje v zvezi z jubilejnim koncertom Magnifica, ki bi se po prvotnih načrtih moral zgoditi v Tivoliju, a je zavod za varstvo narave organizatorju koncerta dvakrat zavrnil izdajo soglasja. Nato je občina mestnemu svetu dala v sprejem zgoraj opisane spremembe odloka, ki bi organizatorjem dogodkov na navedenih petih lokacijah po novem omogočile, da se izognejo presoji zavoda za varstvo narave. Urška Honzak je opozorila, da takšno ravnanje »odpira vrata nevarnim precedens​om«, saj bi s spremembo lokalnih predpisov občine lahko odkrito nasprotovale strokovnim odločitvam državnih institucij, s katerimi se ne bi strinjale.

A Janković je nasprotnike sprememb odloka o krajinskem parku spomnil, da je ministrstvo za naravne vire in prostor obe odločbi zavoda za varstvo narave odpravilo in pod določenimi pogoji celo dovolilo izvedbo koncerta v Tivoliju. Očital jim je, da torej kot neodvisne strokovnjake štejejo zgolj tiste, ki se strinjajo z njihovimi stališči, vsi drugi pa so po njihovem mnenju politični in odvisni. Zagotovil je, da mu ni problem razpisati referendum, a je ocenil, da bi s tem zgolj zapravljali davkoplačevalski denar.

Predlagali kandidate za strokovni odbor

Skladno z dogovorom med ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem bosta občina in javno podjetje Voka Snaga predvidoma do konca leta pripravila načrt upravljanja krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pri pripravi načrta naj bi sodeloval tudi Zavod RS za varstvo narave. Janković je predstavnikom civilne referendumske pobude pred nekaj tedni dejal, da lahko predlagajo neodvisne strokovnjake za članstvo v strokovnem odboru, ki bo spremljal pripravo načrta upravljanja. Prejšnji teden so županu poslali seznam strokovnjakov, ki so pripravljeni sodelovati. Gre za krajinsko arhitektko Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in univerzitetno profesorico Ano Kučan, arhitekta, raziskovalca in publicista Miloša Kosca, arheologa in univerzitetnega profesorja Dimitrija Mlekuža Vrhovnika, ekologa in naravovarstvenika Luko Šparla, biologinjo Tjašo Griessler Bulc, klimatologinjo, biologinjo in univerzitetno profesorico Lučko Kajfež Bogataj, biologa in univerzitetnega profesorja Petra Trontlja, biologa in arborista Mirka Silana, biologa in naravovarstvenika Rudija Kraševca ter umetnostno zgodovinarko in sociologinjo kulture Urško Jurman.

 

Priporočamo