Državna cesta, ki povezuje občini Vrhnika in Borovnica, se na območju Bistre nevarno zoži, promet pa mora po dveh ozkih podvozih skozi zgodovinski objekt samostana Bistra. Ti točki predstavljata prometno ozko grlo, ki zavira mobilnost med obema občinama. V tem kulturnem spomeniku državnega pomena domuje Tehniški muzej Slovenije in prejšnji teden smo poročali, da so pridobili gradbeno dovoljenje za prvi korak celovite prenove objekta. Ta naj bi se začela junija z dva milijona evrov vredno prenovo oranžerije.
Prenova kompleksa naj bi po oceni iz leta 2022 stala 20 milijonov evrov. Območje pa je občutljivo ne le z vidika kulturne, ampak tudi naravne dediščine, saj spada pod Naturo 2000. »Problem je, da se za obvozno cesto ne najde rešitve, ki bi ustrezala tako kulturi kot naravi. En predlog je obvozna cesta med železnico in obstoječo traso, ampak če pravilno razumem, bi to ogrozilo prezimovališče za žabe. Zadnja varianta je, da se na tem mestu naredi krajši predor, da ne bi šla cesta tako visoko. Ampak po mojih informacijah se še vedno ne ve, ali bo projekt šel skozi z vidika narave,« je komentirala direktorica Tehniškega muzeja Barbara Juršič. Omenila je, da so v preteklosti že bili narejeni koraki v tej smeri, a je zmanjkalo politične volje.
Prometna študija predlaga predor
Občina Borovnica je leta 2020 pri družbi APPIA naročila izdelavo prometne študije in idejne zasnove obvoznice na državni cesti Vrhnika–Podpeč. V študiji ocenjujejo, da je obstoječa cesta v »slabem tehničnem stanju in neustrezna«. Prav tako niso urejene površine za pešce in kolesarje, kar zavira trajnostno mobilnost, na ozkem cestišču pa mestoma ni prostora za dva avtomobila. »Slaba cestna povezava do Vrhnike je glavna ovira pri razvoju občine Borovnica, saj predstavlja Vrhnika središče, ki nudi zdravstvene, bančne in trgovske storitve ter je obenem točka navezave na državno avtocestno omrežje,« lahko preberemo v študiji. Pri tem pa opozarjajo, da promet, zlasti tovorni, »uničuje kulturni spomenik državnega pomena in onemogoča razvoj osrednje institucije na področju tehniške dediščine v Sloveniji«.
V obsežni študiji so strokovnjaki pripravili štiri rešitve za obvoznico mimo Bistre in jih posredovali različnim ustanovam s področja varovanja narave in kulture ter ministrstvom. Prva varianta je najzahtevnejša in obenem predlagana kot najprimernejša. Predvideva dva predora v dolžini 142 in 154 metrov, izvedba pa je ocenjena na nekaj več kot 7 milijonov evrov.
Naslednji dve rešitvi predvidevata obvoznico po vzhodni in zahodni strani. Druga varianta, imenovana Zid, gre po zahodni strani vzporedno z obstoječo cesto. Tretja varianta Barje predvideva obvoz po vzhodni strani. Četrta je najmanj zahtevna in najcenejša, saj predvideva le osnovno rekonstrukcijo obstoječega cestišča, s tem da večina težav ostane. Rekonstrukcija obstoječe povezave bi stala nekaj več kot pol milijona evrov, a opozarjajo, da obstoječa prometna ureditev ustvarja dodatne stroške z vidika vzdrževanja gradu. Kot smo omenili, v študiji predlagajo gradnjo prve oziroma »predorske« različice, saj so pri obeh obvoznih rešitvah pomisleki zaradi varstva narave.
Krajani napovedujejo proteste
V krajevni skupnosti (KS) Verd se strinjajo, da zdajšnja prometna ureditev škodi tako kulturi kot kakovosti življenja. »Ker državna cest poteka neposredno skozi grajski kompleks, nastaja škoda zaradi stalnih vibracij, ki jih povzroča predvsem tovorni promet. Na stenah na vhodni in izhodni strani so vidne sledi drsanja tovornih vozil, saj je prehod enostavno neprimeren za današnje razmere v prometu,« so sporočili. Dodali so, da je cesta še posebej obremenjena v času zastojev na primorski avtocesti, saj velja za obvozno pot. »Če na tej poti ne bomo slišani, smo v letu 2025 pripravljeni stopnjevati pritiske tudi z različnimi oblikami protesta, če bo treba,« so zapisali v KS Verd.
