Mestna občina Ljubljana je 22. februarja ponovno začela gozdarska dela ob Podrožniški poti. Gre za zaključek poseka dreves, ki ga je družba Tisa po naročilu občine začela izvajati konec leta 2022 in začasno prekinila lani spomladi. Posek v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je sprožil burne odzive v delu javnosti. Predstavniki Mladih za podnebno pravičnost, Protestivala in nekateri posamezniki so zahtevali ustavitev podiranja dreves, saj jih pojasnila občine, zakaj je posek potreben, niso prepričala. Nasprotnike je med drugim zbodel podatek, da naj bi bilo le 20 odstotkov dreves, predvidenih za posek, poškodovanih ali bolnih. Preostala naj bi padla zaradi pomladitve gozda.
»To je star gozd, ki je dočakal svojo življenjsko dobo, svoje pa so prispevale tudi podnebne spremembe, suše in rastne razmere. Ko sem bila leta 2012 prvič udeležena pri bolj intenzivni sečnji tukaj, me je srce bolelo, pa smo dajali ven že res razkrojena drevesa. Ampak gozda se pred tem trideset let ni vzdrževalo, ni sekalo. Potem je leta 2014 prišel žled, leta 2016 snegolom, bilo je več vetrolomov. In pričakovati je, da bo po takšnem stanju kakšno oslabljeno drevo padlo, ko bo zapihal močnejši veter. To bi radi preprečili, ker je v gozdu toliko ljudi,« je povedala Lena Marion, arboristka iz Tise. Med našim obiskom delovišča smo kljub kislemu vremenu in zgodnji jutranji uri našteli več kot ducat sprehajalcev oziroma tekačev, sprehodila pa se je tudi skupinica otrok v spremstvu odraslih. V zadnjem tednu na terenu niso zaznali protestov, so povedali v Tisi. Izvajalci so sicer dobili kakšno pripombo ali vprašanje, a naj bi večina mimoidočih sprejela njihova pojasnila o tem, kaj počnejo in zakaj.
Nejc Praznik: Krošnja lahko pove kaj o stanju drevesa
Lena Marion je ocenila, da je bil prvotni burni odziv javnosti tudi posledica tega, da je bilo okolje po poseku videti precej drugače, kot so bili obiskovalci Rožnika vajeni. Poleg tega lahko laiku drevo deluje zdravo, pa to ne drži nujno. Povedala je, da tudi strokovnjake včasih preseneti stanje kakšnega drevesa. Pokazala je na prevrnjen štor oziroma panj s komaj kaj koreninami. Gre za ostanek bukve, ki ni bila predvidena za posek, a se je prevrnila, ko se je v njeno krošnjo zataknila veja bukve, ki so jo podirali. »Če bi bil ta štor še v zemlji, bi nam kdo lahko očital, da smo posekali popolnoma zdravo drevo. A kot vidimo, so korenine povsem razkrojene,« je pritegnil še arborist Voke Snage Nejc Praznik. Za takšno stanje korenin je kriva v tleh prisotna gliva, ki povzroča razkroj korenin.
»So tudi situacije, ko so korenine v redu, pa je recimo krošnja suha. Če štor ali pa hlodovina na prvi pogled delujeta zdrava, to še ne pomeni, da drevo ni bilo bolno oziroma oslabljeno,« je pojasnila Marionova. »V višini pogleda sprehajalcev gozd morda res deluje bujen, zdrav in zelen. A če bi spomladi dvignili pogled v krošnje, bi lahko opazili suhe veje,« je opomnil Andrej Verlič, vodja službe, ki upravlja krajinski park. »Na podlagi stanja krošnje pa lahko sklepamo, da je z drevesom nekaj narobe,« je dodal Praznik.
Razmere, ugodne za širitev škodljive glive
Da je drevo v težavah, lahko nakaže tudi večje število trosnjakov na deblu, je povedala Marionova in pojasnila, da so trosnjaki tisto, čemur laiki rečemo drevesna goba. Pogled nam je usmerila na bukev, ki so jo odrezali približno pet metrov nad tlemi. »Leta 2018 smo na tej bukvi zaznali trosnjake, zato smo opravili pregled z rezistografom, inštrumentom, ki nam pove, koliko so lesna tkiva razkrojena. Takrat je bilo drevo v relativno dobrem stanju. Sicer nekoliko oslabljeno, a smo ga vsekakor hoteli ohraniti. Potem pa je sledilo obdobje, ko so iz številnih bukev v tem gozdu izrasli trosnjaki bukove kresilke. Očitno so bile razmere v tem obdobju ugodne za širitev te glive, svoje pa je prispevala tudi suša, saj se v sušnih obdobjih drevesa težje branijo. Tudi ta bukev je v zadnjih letih dobila zelo veliko število trosnjakov, kar pomeni, da je bila gliva v drevesu zelo aktivna,« je razložila Marionova in na razžaganem deblu pokazala sledove trosnjakov. Opozorila je še na vzdolžno razpoko na deblu in poudarila: »Ko vidimo te razpoke, vemo, da je gliva zelo aktivna in da je že prišla do živih tkiv.« Ogledali smo si še profil debla te okoli sto let stare bukve, ki je po besedah Marionove že do polovice razkrojen.
Nekaj debelejših posekanih dreves bo Tisa celih ali v delih pustila v gozdu kot odmrlo lesno biomaso, ki ponuja življenjski prostor denimo raznim hroščem. Ohranili so tudi nekaj tako imenovanih habitatnih dreves – gre za drevesa brez vej, ki jim krošnjo odžagajo nekaj metrov nad tlemi. Ta pustijo zato, da ponujajo življenjsko okolje ali vir hrane različnim organizmom, na primer pticam, netopirjem pa tudi določenim vrstam gliv. Da je neko drevo habitatno, pove oznaka ptička (rumeni obris detla) na deblu. Isto pomeni ima tudi oznaka v obliki kljunčka s piko med črtama, je povedal Verlič.
Priznali, da komunikacija ni bila dobra
Tisa je do začasne prekinitve del lani spomladi podrla 340 od 389 dreves, ki jih je po skupnem izboru za posek označil Zavod za gozdove Slovenije. Vendar tokrat ne bodo podrli še vseh preostalih 49 dreves, temveč le nekaj več kot dvajset, je dejal Jurij Kobe z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Zavrnil je namige, da so število dreves za posek zmanjšali zaradi pritiska javnosti, oziroma, da bi bili pri prvotni oceni stanja dreves površni. »Že prvotna odločba zavoda za gozdove je bila dobro premišljena in utemeljena. Toda po dodatnem posvetu s pristojnimi institucijami smo v skladu s čim boljšo prakso sklenili, da bomo nad Podrožniško potjo pustili manjšo skupino dreves, ki delujejo najmanj prizadeta ter so dovolj stran od javnih poti in bližnjega vodohrana, da ne predstavljajo velike nevarnosti. Zavedamo pa se, da jih lahko pustimo največ za kakšno leto ali dve,« je dejal Kobe.
»Odločitve so bile strokovne, a ni se dovolj dobro komuniciralo z javnostjo. To je zdaj popolnoma jasno,« je priznal Kobe. Zaradi pomanjkljivega obveščanja so se v javnosti začele širiti razne teorije o zloveščih motivih za posek skoraj 400 dreves v krajinskem parku. Ta naj bi po mnenju nekaterih padala zaradi želje po gradnji vil, oziroma, da bi nekdo zaslužil s preprodajo hlodovine. Verlič ni hotel ugibati, zakaj so se pojavljale takšne teorije, a poudaril je, da se na tem območju ne sme graditi. Na vprašanje, ali bi bili po vzoru ljubljanskih arheologov pripravljeni pred morebitnimi poseki občane popeljati po gozdu in jim na konkretnih drevesih pojasniti, zakaj je potreben posek, je Verlič odgovoril, da bi bil to ustrezen pristop. Omenil je, da že zdaj nekajkrat na leto organizirajo vodene izobraževalne sprehode po krajinskem parku. Vsi, ki bi jih udeležba na takšnem sprehodu zanimala, se lahko na upravljalca obrnejo po elektronski pošti.
