Kot so pojasnili na Mestni občini Ljubljana ima večina mestnih gozdov veliko sposobnost samoobnovitve, medtem ko se na nekaterih manjših delih gozd zaradi različnih razlogov ne zmore obnoviti sam, zato tam sadijo dodatna drevesa.
Na območju Golovca so tako na zgornjem delu južnega pobočja posadili 150 sadik bukve, hrasta gradna, češnje in jerebike. Na tem območju poletna vročina še posebej pride do izraza in je zaradi zahtevnih razmer priraščanje dreves tam zelo oteženo, zato se gozd v zadnjih desetih letih ni obnovil sam.
Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so na dveh parcelah v nižinskem, zahodnem delu parka skupaj posadili 600 sadik hrasta gradna, bukve, gorskega javorja in češnje. V začetku februarja so izvedli še dopolnilno sajenje na območju gozda med Cesto 27. aprila in vodohranom nad Rožno dolino. Gre za območje, kjer so pred dvema letoma izvedli večjo sečnjo. Gozd na tem območju se sam sicer zelo kakovostno obnavlja, sajenje pa so izvedli zaradi vrstne popestritve gozda. Posadili so 115 sadik hrasta gradna, divje hruške, jerebike in češnje.
Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so na parceli, kjer se gozd, ki je bil hudo prizadet v žledolomu leta 2014, nato pa še v požaru, ni uspel obnoviti sam, posadili 500 sadik puhastega hrasta, kostanja, jerebik, češenj in divjih hrušk.
V Krajinskem parku Zajčja dobrava pa so sadili drevje na območju razdrobljenih gozdičkov okoli gostišča, Skupaj so posadili 150 sadik hrasta gradna, belega gabra, gorskega javorja in češnje.
