»Prepričan sem, da boste v Tokiu dosegli odlične rezultate. Želim si, da imate zaupanje, da stojimo za vami in vas podpiramo. Želim vam, da uresničite svoje sanje, da se iz Tokia vrnete polni uspehov, vtisov in prijateljstev ter da vse poteka v duhu ferpleja,« je pred odhodom športnike spodbudil predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja (ZŠIS-POK) Damijan Lazar.
Šport gluhih ima dolgoletno tradicijo, saj so prve olimpijske igre gluhih potekale leta 1924, ko so jih prvič organizirali v Parizu. Gre za najstarejše mednarodno športno tekmovanje invalidov. Slovenski športniki so bili del teh iger že v času nekdanje Jugoslavije, ko so osvojili osem medalj, po osamosvojitvi Slovenije pa so naši tekmovalci dodali še 26 odličij, skupno torej 34 olimpijskih medalj. »Olimpijske igre gluhih niso le športno tekmovanje, temveč tudi sporočilo enakosti, priložnosti, priznanja in ponosa,« je povedal vodja odprave Anton Petrič. »Pri Zvezi za šport invalidov si prizadevamo, da imajo vsi športniki ne glede na invalidnost enake pogoje za vadbo, nastope in družbeno priznanje. Letne olimpijske igre gluhih niso le športni dogodek, temveč simbolni trenutek in dokaz, da je šport univerzalni jezik, ki presega vse ovire in povezuje vse ljudi ne glede na način komunikacije ali invalidnost,« je dejal Petrič.
V reprezentanci tudi debitanti
Največ izkušenj v slovenski ekipi ima atletinja Leja Glojnarič, dvakratna zmagovalka olimpijskih iger gluhih in aktualna svetovna rekorderka v mnogoboju med gluhimi. Leta 2023 je na evropskem prvenstvu osvojila dve zlati medalji, a bo tokrat v Tokio odpotovala brez velikih pričakovanj, saj se še vedno vrača po operaciji gležnja. Njena kolegica Iris Breganski iz Radovljice je na zadnjih igrah osvojila dve bronasti medalji v skoku v višino in sedmeroboju, uspešna pa je bila tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih. Tadej Enci, evropski dvoranski prvak, je prvi gluhi atlet, ki je osvojil medaljo na slovenskem članskem prvenstvu, v Tokiu pa bo tekmoval v disciplinah 400 metrov in 400 metrov z ovirami.
Najbolj izkušen posameznik med moškimi je Marino Kegl iz Murske Sobote, ki bo v Tokiu nastopil že četrtič. Edini popolnoma gluhi teniški igralec v svetovni konkurenci je trenutno tretji na svetovni lestvici, za sabo pa ima bronasti medalji z evropskega in svetovnega prvenstva. Posebno pozornost je na predstavitvi pritegnila 17-letna atletinja Isabela Mord iz Podpeči, ki bo v Tokiu debitirala. Njena zgodba dokazuje, da je volja močnejša od vsake ovire. »Sama sem od nekdaj v športu, sprva je bilo to bolj za zabavo. Potem sem ugotovila, da imam potencial, in sem začela trenirati veliko resneje. Tudi če imaš kakšno oviro, se včasih splača iti čez sebe, volja in trma pri tem pomagata. Na Japonskem bom prvič in nočem imeti previsokih pričakovanj – upam, da bom pokazala, kar znam, in si nabrala nove izkušnje,« je povedala dijakinja Športne gimnazije Šiška. Dodala je, da ima v šoli močno podporo učiteljev in sošolcev, ki ji pomagajo usklajevati treninge in šolske obveznosti. »Ko sem odsotna, mi pomagajo z zapiski, res se vsi potrudijo. Zdaj grem brez skrbi, da bom lahko dala vse od sebe,« je dejala. V Tokio potujeta tudi še atletinja Viktorija Horvat in pa 15-letni plavalec Alessandro Ambrožič. Ribničan bo tekmoval v šestih disciplinah in je trenutno na pripravah v tujini.
Na ZŠIS-POK si želijo, da bi igre gluhih spodbudile mlade z izgubo sluha, da se vključijo v šport. V slovenskih šolah in klubih je še vedno veliko otrok in mladostnikov z različnimi oblikami invalidnosti, ki pogosto sploh ne vedo, da obstajajo takšna mednarodna tekmovanja. »Želimo jih navdušiti, da se pridružijo športu, kjer lahko razvijajo svoje talente, doživijo pripadnost in ponosno zastopajo Slovenijo,« so poudarili predstavniki zveze.
