Civilna iniciativa za postavitev Marijinega znamenja na historično lokacijo na Glavnem trgu v Mengšu poudarja, da si prizadeva za vrnitev znamenja tja, kjer je stalo od leta 1857, ko so ga Mengšani postavili kot izraz vere, skupnosti in lokalne identitete. Po njihovem prepričanju je izvirno mesto edino pravo, saj je znamenje skoraj stoletje in pol predstavljalo osrednji simbol kraja, dokler ga niso leta 1955 odstranili iz središča in ga dobrih deset let kasneje postavili pri cerkvi.
Predsednik civilne iniciative Janez Per poudarja, da je bil projekt vrnitve na izvirno lokacijo že v teku v času prejšnjega župana Franca Jeriča, ko je bila ob prenovi Slovenske ceste predvidena tudi rekonstrukcija znamenja. Župnija Mengeš je leta 2019 podprla prestavitev na prvotno mesto, prav tako pa je bil kip Marije poslan v restavracijo pri zavodu za varstvo kulturne dediščine, kjer je bil pozlačen in pripravljen za vrnitev v središče kraja.
Znamenje kot del evropske tradicije
Civilna iniciativa trdi, da sedanji župan Bogo Ropotar brez stvarnih razlogov nasprotuje postavitvi na Glavni trg in ignorira voljo velikega števila občanov. V zadnjih tednih naj bi prejeli tudi kulturnovarstveno mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja, ki po njihovih navedbah dovoljuje postavitev na historično mesto. Ob tem opozarjajo, da je občina brez njihove vednosti odstranila kamniti podstavek s cerkvenega zemljišča in ga odpeljala na zasebno parcelo izvajalca komunalnih storitev, kar razumejo kot samovoljno ravnanje, ki nasprotuje dogovorom in transparentnemu postopku.
Na javni predstavitvi projekta so arhitekt Rok Benda, Janez Per in umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek utemeljevali, zakaj bi moralo znamenje ponovno stati na Glavnem trgu. Prelovšek je poudaril, da je Marijino znamenje del evropske tradicije spomenikov Mariji Brezmadežni, ki v številnih avstrijskih in srednjeevropskih krajih še danes stoje obvladujejo trge in predstavljajo pomemben prostorski poudarek. Po njegovih besedah je vrnitev na prvotno mesto nujna za ohranitev kulturne identitete Mengša in zgodovinske logike razvoja kraja, saj »naselja niso nastajala okoli prometnic, temveč okoli cerkva in spomenikov«. Po mnenju civilne iniciative je postavitev na drugem mestu – na občinskem zemljišču ob cerkvi, kamor želi kip postaviti občina – odmik od zgodovinske resnice in zanikanje pomena, ki ga je znamenje imelo za generacije Mengšanov.
Podrto znamenje ležalo na cerkvenem zemljišču
Župan Mengša Bogo Ropotar odgovarja, da civilna iniciativa, ki jo vodi nekdanji župan, skupaj z nekaterimi člani prejšnjega občinskega sveta v tridesetih letih nikoli ni predlagala prestavitve Marijinega znamenja na njegovo domnevno prvotno lokacijo. Po njegovem mnenju gre danes predvsem za politično obračunavanje in ne za skrb za kulturno dediščino. »Občinski svet o postavitvi Marijinega znamenja na Glavni trg nikoli ni razpravljal. Res je bila v času prejšnje prenove Slovenske ceste izdelana idejna zasnova, vendar sta tako direkcija za ceste kot zavod za varstvo kulturne dediščine predlog zavrnila, saj niti niso bili vzpostavljeni pogoji, ki jih je zavod zahteval,« je poudaril Ropotar. Prav tako po njegovih besedah ne obstaja niti en dokument, ki bi potrjeval, da je občinski svet kdaj odločal o postavitvi znamenja na Glavni trg. »Verjemite, da smo se pošteno zakopali v papirje in ničesar nismo našli. Tudi civilna iniciativa ni pokazala nobenih dokumentov.«
Na občini tudi poudarjajo, da je zavod za varstvo kulturne dediščine v vseh svojih kulturnovarstvenih pogojih vedno navajal, da je najprimernejša lokacija ob cerkvi – na mestu, kjer je znamenje stalno stalo in kamor ga je umestil arhitekt Bitenc. Vendar župnija, po pritisku civilne iniciative, ne dovoli ponovne postavitve na prvotno cerkveno zemljišče. »V tej zvezi bi poudaril tudi to, da je podrto znamenje pol leta ležalo na cerkvenem zemljišču. Nato sta CI in župnija pisno zahtevali, da se vse elemente kipa odstrani s cerkvenega zemljišča in asfaltira luknja, ki je nastala kot posledica odstranitve znamenja.«
Na pobudo občanov našli tretjo lokacijo
Na občini so na pobudo občanov našli novo, že tretjo lokacijo – na Trdinovem trgu. »Gre za občinsko zemljišče, za katero je občina prejela kulturnovarstveno soglasje zavoda in kjer je postavitev dejansko izvedljiva. Tukaj občina ne potrebuje soglasja drugega lastnika in zanjo ni potrebno gradbeno dovoljenje, ker je že pridobljeno kulturnovarstveno soglasje,« je pojasnil Ropotar in dodal, da ima CI le kulturnovarstvene pogoje mnenje za izvorno lokacijo, za postavitev pa bi potrebovala gradbeno dovoljenje, ki pa ga kot nelastnik zemljišča ne more pridobiti. »Poleg tega bi bili na izvorni lokaciji potrebni rekonstrukcija križišča, odstranitev semaforjev in poseg v nedavno prenovljeno cestišče, kar bi pomenilo nesorazmerne stroške in varnostna tveganja,« je povedal župan in krajane spomnil, da je bilo križišče v preteklosti prizorišče smrtne nesreče, zato je ideja o odstranitvi semaforjev po njegovem mnenju nedopustna.
Župan je tudi povedal, da je občina poskrbela za obnovo in varnost kipa ter ga odpeljala v restavratorko delavnico. »Če tega ne bi storili, kip danes najbrž ne bi več obstajal. Vse skupaj bi končalo nekje v zasebni lasti,« je domneval župan. Po njegovih besedah se steber še restavrira, kip pa je že obnovljen in bo po zaključku postopkov postavljen na lokacijo, za katero ima občina soglasje.
