Mestna občina Ljubljana namerava predvidoma še letos začeti izvajati projekt zavarovanja stavb pod zahodnim pobočjem grajskega griča, je povedala vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik. V okviru projekta sta predvidena posek 205 dreves na območju med vzpenjačo na grad ter Mačjo stezo oziroma iztekom ulice Reber ter namestitev lovilnih ograj in mrež. »Cilji tega projekta so zagotoviti varnost stanovalcev in zaščito objektov na Mestnem in Starem trgu, zagotoviti varnost obiskovalcev gozda ter ohranjanje vitalnosti in stabilnosti gozdnega sestoja za zagotavljanje varovalnih in ekosistemskih vlog urbanega gozda,« je pojasnil podžupan Rok Žnidaršič, ki je bil vodja 13-članske interdisciplinarne komisije.
Žnidaršič je pojasnil, da so se tega projekta lotili na pobudo stanovalcev pod grajskim gričem, ki se zaradi padajočega kamenja in drugega materiala počutijo ogrožene. Župan Zoran Janković je omenil, da so letos poleti morali že interventno sanirati del pobočja, saj je kamenje zgrmelo v atrij stavbe na Mestnem trgu 9a.
Strah, da bo posek dreves poslabšal stanje
Že lani, ko je v javnost prišla prva novica o posegih v gozdu na grajskem griču, je del javnosti zaskrbela napoved sečnje. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je dejal, da je zavod že izdal odločbo za posek in spravilo 205 od 908 dreves, ki so jih evidentirali na navedenem območju. Gre za okoli 105 kubičnih metrov drevja, kar po besedah Daneva pomeni, da večinoma ne gre za velike dimenzije dreves. Pri odločanju, sečnjo katerih dreves bodo dovolili, je zavod sledil strokovnemu mnenju oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehnični fakulteti in usmeritvam komisije, je zagotovil Danev. Poudaril je, da so bili pri odločanju konservativni. »Z estetskega vidika si ne želimo, da bi bilo to območje goličava,« je pojasnil direktor zavoda za gozdove.
Nekatere Ljubljančane skrbi, da bo ravno posek več dreves pobočje naredil še bolj ranljivo za erozijo in plazenje. Toda Danev je pojasnil, da lahko pri nekaterih naklonih pobočij in na specifičnih tleh samo drevo, ko preseže neko dimenzijo ali pa ima asimetrično krošnjo, »z lastno težo že škoduje gozdnemu zemljišču. Že ima lahko porušitveni potencial.« V takšnih primerih naj bi bilo torej primerno ukrepati. Poudaril je, da bodo v tleh pustili od 60 do 70 centimetrov visoke štore posekanih dreves. »S tem koreninski sistem (posekanega drevesa, op. p.) še nekaj let ostane kompakten in s tem drži sestavo prvih približno 50 centimetrov tal,« je dejal Danev. Računajo tudi na to, da se bodo zaradi poseka večinoma poškodovanih, oslabljenih in nestabilnih dreves izboljšale razmere za rast mlajših in vitalnih dreves, ki bodo dodatno okrepila zaščitno in varovalno vlogo gozda.
Posek dreves bo za izvajalca, ki naj bi ga občina po najboljšem scenariju izbrala sredi letošnjega novembra, izjemno zahteven podvig. Sečnja bo načeloma potekala v smeri od grajskega griča navzdol proti Mestnemu oziroma Staremu trgu. Kot cono manjšega tveganja so označili območje pri vrhu grajskega griča (cona C), saj je tam najmanjši naklon, 35 stopinj. Nekako v sredini grajskega griča sledi cona B oziroma cona večjega tveganja, kjer je naklon okoli 45 stopinj. Najzahtevnejša bo cona A ali tako imenovana kritična cona, ki se razteza približno nad Starim trgom. Tam je naklon okoli 65 stopinj, na določenih delih pa so po besedah Gregorja Daneva tudi do 25 metrov visoke previsne stene. Ravno v coni A oziroma kritični coni bo posekanih največ dreves, to je 154 od 289, kar predstavlja dobro polovico tamkajšnjih dreves. Gre za asimetrična, nagnjena in poškodovana drevesa, nekatera med njimi rastejo kar iz same skale, je omenil Danev.
Tehtali možnosti načina spravila lesa
Biotehniška fakulteta je v svojem mnenju pretehtala tudi možnosti načina sečnje in spravila lesa. Kot najboljši način je bilo izbrano spravilo s pomočjo helikopterja, saj takšen način omogoča fazno izvedbo, časovno najkrajšo izvedbo del, povzroča najmanjše poškodbe preostalega lesa, zeliščne in grmovne vegetacije, tal, objektov in poti, so povedali na občini. »S helikopterskim spravilom se ne povzroča novih erozijskih žarišč, s čimer se ohranijo tla za prihodnji vznik mladih dreves,« so še poudarili. Občina je po predlogu rebalansa proračuna celoten projekt zaščite zahodnega pobočja grajskega griča ocenila na 1,2 milijona evrov, a Janković pričakuje, da bodo na koncu porabili manj denarja. Žitnikova pa je omenila, da helikoptersko spravilo lesa predstavlja le manjši del predvidenih stroškov projekta.
Za zavarovanje območij pod pobočjem bo občina na najstrmejših in previsnih delih dala namestiti zaščitno ograjo, podajno-lovilno ograjo in sistem za aktivno stabilizacijo brežine. Glede oblike, količine in mikrolokacije teh dodatnih zaščitnih ukrepov se bodo odločali med deli in glede na aktualno stanje na terenu, so še poudarili na občini. Vsa dela naj bi bila končana do predvidoma začetka marca prihodnje leto. Janković je napovedal, da bodo o zaporah poti na grad občane sproti in redno obveščali.
