Povprečen evropski državljan je v letu 2022 po podatkih Evropske agencije za okolje kupil kar 19 kilogramov oblačil, obutve in drugega tekstila. Z evropsko direktivo, ki je začela veljati v začetku letošnjega leta, naj bi poskusili zmanjšati količino odpadnega tekstila. V Sloveniji je sicer ločeno zbiranje v zbirnih centrih obvezno že od leta 2017.
V Ljubljani lahko občani in občanke odpadni tekstil, za katerega menijo, da ni primeren za nadaljnjo uporabo, prinesejo v devet zbirnih centrov: zbirni center Barje, začasni zbirni center na Povšetovi ter v zbirne centre na Brezovici, v Vodicah, Medvodah, na Igu, Škofljici, v Velikih Laščah in Cerkljah na Gorenjskem. »Tudi obutev spada med odpadni tekstil, zato občanke in občane naprošamo, da jih prinesejo v zbirne centre in jih ne odlagajo v zabojnike,« je pojasnila Simona Dimic iz javnega podjetja Voka Snaga. Lani so z ločenim zbiranjem zbrali 100,07 tone odpadnega tekstila, letos pa so ga do konca maja sprejeli že 69,96 tone.
Napačno odlaganje tudi kaznivo
»Odmetavanje tekstila med mešane komunalne odpadke ni samo slaba odločitev, tudi protizakonita je že. Odmetavanje v nepravilen zabojnik pomeni, da tekstil ne bo pravilno sortiran in ga zato ne bo mogoče reciklirati,« je pojasnila Živa Lopatič iz Pravične trgovine v Sloveniji in dodala, da trenutno še vedno velja, da na svetu recikliramo manj kot en odstotek vsega odpadnega tekstila, preostalo pa konča na odlagališčih in v sežigalnici.
Nova direktiva Slovencem poleg posebnih zabojnikov za tekstil prinaša tudi kazni za nepravilno odlaganje. »Te sicer za zdaj običajno niso neposredno usmerjene v gospodinjstva, vendar so podjetja in izvajalci javnih služb že zavezani k spoštovanju predpisov. V prihodnje se pričakujeta večja ozaveščenost in nadzor,« je povedala Lopatičeva. S tem naj bi spodbudili ponovno uporabo, recikliranje in zmanjšali količino tekstila, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki, na odlagališčih ali v sežigalnicah.
Če bi res želeli zmanjšati količino tekstilnih odpadkov, bi morali, opozarja Lopatičeva, tekstilnim izdelkom najprej močno podaljšati življenjsko dobo. »Povprečno izdelek nosimo le sedem- do desetkrat, preden ga zavržemo. Podaljšanje življenjske dobe tekstila za samo devet mesecev bi lahko po nekaterih ocenah zmanjšal okoljski odtis za 20 do 30 odstotkov,« je dodala.
Možnosti za predelavo vedno več
Ljudje imajo več možnosti za ponovno uporabo odpadnega tekstila. »Oblačila, ki so še uporabna, lahko zamenjajo na izmenjevalnicah oblačil, podarijo humanitarnim organizacijam ali trgovinam z rabljenimi stvarmi (second-hand), kakšne vrednejše kose lahko mogoče celo dajo v komisijsko prodajo takim trgovinam, vendar vse tega ne omogočajo. Starejši tekstil se lahko doma uporabi za krpe, hišne projekte ali ročna dela,« je povedala Lopatičeva in spomnila, da vedno več lokalnih iniciativ ponuja tudi delavnice za popravilo ali kreativno predelavo tekstila, kar podaljšuje njegovo življenjsko dobo.
Nekateri Ljubljančani so kljub opozorilom v preteklih letih odpadni tekstil oddajali v zbirne zabojnike Humane, kjer pa opozarjajo, da ti predmeti tja ne sodijo. »Evropska direktiva, ki od začetka leta 2025 določa ločeno zbiranje odpadnega tekstila, k temu zavezuje občine in njihova komunalna podjetja, ne Humane kot organizacije,« je pojasnil Dejan Komparić iz Humane. Dodal je, da Humana že dve desetletji zbira rabljena oblačila in obutev za ponovno uporabo, nova direktiva pa je ljudem prinesla le več zmede. »Preveč posplošeno določa tekstilne odpadke in je pomanjkljiva. Potrebna je revizije in popravkov, da bi služila svojemu namenu. Humana zaradi direktive še ni spreminjala svojega ravnanja oziroma poslovanja,« je še povedal.
