Prihodnost kolesarske kulture v Ljubljani ni odvisna samo od širitve mreže varnih in dostopnih kolesarskih površin. Kolesa so čedalje dražja, zato se je pokazala potreba tudi po zanesljivih in dostopnih kolesarnicah. Dva nedavna primera pa kažeta, da ima ljubljanska občina težave s postavljanjem in upravljanjem kolesarnic na javnih površinah.
Kolesarnica na Taboru
Od novembra na Taboru stoji kolesarski boks, ki ga uporabljajo stanovalci tamkajšnjega bloka. V Ljubljanski kolesarski mreži so povedali, da je to prvi kolesarski boks oziroma tako imenovani »obešalnik za kolesa« (po angleško: »bike hangar«). Kot so zapisali, gre za donacijo britanskega podjetja Cyclehoop, ki so ga prejeli na konferenci Velo-City, ki jo je Ljubljana gostila leta 2022. »Na voljo bo stanovalcem manjšega bloka, kjer primanjkuje kolesarskih parkirnih mest. Gre za uveljavljeno prakso v angleških, belgijskih in nizozemskih mestih,« so še zapisali. Iskanje lokacije za bokse pa je bilo zahtevno in je trajalo kar dve leti.
Pri tem so na mreži izpostavili pomoč Janeza Koželja, mestnega svetnika in nekdanjega podžupana, ki je mreži pomagal najti primerno lokacijo. Malce nenavadno je, da je lokacija kolesarskega boksa prav v ulici, v kateri stanuje Koželj. A to naj bi bila po njegovih besedah rešitev v skrajni sili, saj so dolgo poskušali najti primerno lokacijo v mestu oziroma blok, kjer bi bili vsi stanovalci pripravljeni podpreti takšno novost. »Nujno smo potrebovali rešitev, ker se je ta boks dve leti valjal po skladiščih Ljubljanskih parkirišč in tržnic,« je pojasnil Koželj. Pri tem pa izpostavil, da so se dogovarjali tudi s stanovalci bloka v Trnovem, a so se tik pred zdajci zaradi nesoglasij premislili.
Zagotovil je, da so na Taboru našli idealno rešitev. Boks stoji na neuporabljeni javni površini med parkirišči in količki. Kolesarski boks sicer ni v javni uporabi, temveč ga uporabljajo le prebivalci bližnje večstanovanjske hiše, ki si kolesarnico odpirajo s ključi. »Tipski kovinski boks za shranjevanje koles je lepo vzdržal zimske razmere. V njem je vseh šest, včasih celo sedem koles zavarovanih pred krajo in dežjem. Uporablja se dejansko vsak dan. Dvižna stranica je sicer nekoliko težja, vendar se lepo odpira, zapira in brez težav zaklepa,« je pridobitev komentiral Koželj. Pri tem je še dodal, da upa, da se bo tovrstno shranjevanje koles s tem pozitivnim zgledom razširilo.
»V tujini take bokse nameščajo in upravljajo mestne oblasti z namenom zagotavljanja varnega parkiranja koles za prebivalce. V Londonu na primer so v zadnjih desetih letih postavili več tisoč tovrstnih boksov na ulicah, parkirne dovolilnice stanejo od 30 do 80 evrov na leto, čakalne vrste so dolge, kar kaže na priljubljenost sheme,« pa so prakso iz tujine pojasnili v kolesarski mreži.
P+R Stanežiče
Lani smo poročali, da na parkirišču P+R Stanežiče že nekaj let stoji kolesarski boks, ki je namenjen tudi električnim kolesom. Investicija v vrednosti 300.000 evrov je bila za uporabnike praktično nedostopna. Kot se je izkazalo, bi lahko interesenti prosili Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) za ključ, kar pa ni bilo nikjer objavljeno, zato uporabnikov ni bilo.
Sredi januarja pa je LPT objavil, da je bokse po novem mogoče uporabljati z aplikacijo zunanjega izvajalca, in sicer domače družbe KIG, ki proizvaja bokse pod znamko Kaluu in ima istoimensko aplikacijo, ki si jo lahko uporabnik brezplačno naloži v spletni trgovini.
Iz LPT so sporočili, da je aplikacija proizvajalca za uporabnike popolnoma brezplačna, prav tako ni omejitev glede trajanja hrambe kolesa. »Shrambe kaluu so zasnovane tako, da ščitijo kolesa in električna kolesa ne le pred krajo, temveč tudi pred vremenskimi vplivi,« so sporočili iz družbe KIG. Pri tem so dodali, da so boksi in aplikacija plod njihove lastne tehnologije, ki je razširjena predvsem v Španiji, Švedski in Ukrajini.
»Postavitve dodatnih kolesarskih zabojnikov na drugih lokacijah občina za zdaj ne načrtuje, bomo pa spremljali navade in želje uporabnikov, in če se bo pokazala želja po taki hrambi koles, bomo vsekakor razmislili o dodatnih nakupih,« so še sporočili iz LPT. Na vprašanje, ali so z uvedbo aplikacije nastali kakšni dodatni stroški, niso odgovorili. Je pa na portalu javnih naročil razvidno, da je LPT za aplikacijo za odklepanje boksov plačal nekaj čez 7000 evrov brez DDV.
