Javno podjetje Žale upravlja več kot 57.000 ljubljanskih grobov na 18 pokopališčih. Več kot tri četrtine ljubljanskih grobov je na Žalah, četrtina pa jih je razporejenih po preostalih 17 pokopališčih v prestolnici. Na drugem mestu, a še vedno zelo daleč za Žalami, sta nedavno razširjeni pokopališči Vič in Polje, na obeh je bilo na zadnji dan minulega dela oddanih okoli 2200 grobov. Poleg omenjenih imajo več kot tisoč grobov samo še pokopališča Sostro, Dravlje in Šmartno pod Šmarno goro.
Čisto na dnu seznama je pokopališče Šentpavel v Dobrunjah, kjer je samo 23 grobov. Po podatkih letnega poročila družbe Žale je bilo lani oddanih nekaj čez 55.000 grobov. Tem je treba prišteti še 1543 grobov, za katere se grobnina ne zaračuna, saj so v njih pokopani talci, vojaki in predstavniki cerkve. Na zadnji dan lanskega leta sta bila v Ljubljani sicer 6202 neaktivna grobova, ki ju je mogoče oddati novim naročnikom. Lani so največ, 156, grobov oddali na Žalah, zatem pa na nedavno razširjenem viškem pokopališču, kjer so novim najemnikom oddali 77 grobov.
Največ pogrebov z žaro
»Na leto opravimo v povprečju 3000 pogrebov, od tega okoli deset odstotkov pogrebov s krsto, deset odstotkov z raztrosom pepela, preostalih 80 odstotkov pogrebov pa je z žaro,« je povedal Robert Martinčič, direktor družbe Žale. Pri tem je dodal, da je takšno razmerje že vrsto let nespremenjeno, največ pokopov pa opravijo na pokopališču Žale, sledita Vič in Polje. V letnem poročilu lahko preberemo, da so lani opravili 2942 pogrebov.
Ko smo direktorja družbe vprašali, kako so se v zadnjih letih spremenile pogrebne navade, je izpostavil raztros prepela, ki je najmanj tradicionalna, a najbolj trajnostna oblika pokopa. Na pokopališču Žale je raztros pepela mogoč od leta 1989, od razširitve pa tudi na pokopališčih Sostro, Polje in Vič. Pri tem je direktor opozoril, da drugje raztros pepela na območju Ljubljane ni mogoč.
Pokopališča se širijo
»Dejansko se pokopališče Žale že desetletja neprestano širi, saj stalno primanjkuje prostora za pokopavanje. Mestna občina Ljubljana v ta namen vlaga veliko lastnih, torej občinskih sredstev. V zadnjih letih so se razširila še pokopališča Rudnik, Sostro, Polje in Vič,« je še povedal direktor in dodal, da bodo Žale še naprej širili, v načrtu pa je še razširitev pokopališč Šentvid, Štepanja vas, Šmartno pod Šmarno goro in Stožice. Iz rebalansa občinskega proračuna za prihodnje leto je tako razvidno, da je za pripravo projektne dokumentacije za razširitev omenjenih pokopališč predvidenih nekaj več kot 3,5 milijona evrov.
Direktor je še povedal, da bodo prihodnje leto zaključili širitev južnega dela Žal, ki je namenjen klasičnim pokopom. Na spletni strani občine lahko preberemo, da bodo uredili tudi Alejo Žale, ki bo povezala stari in novi del pokopališča. Cesta, ki trenutno deli oba dela Žal, bo po prenovi odprta samo za javni potniški promet in intervencijska vozila, poleg pešcev in kolesarjev. Zasnovo je pripravil arhitekt Marko Mušič, ki je tudi avtor lani končane ureditve območja za žare.
Najemniki zadovoljni s cenami in storitvijo
Grobnina v Ljubljani po ceniku iz začetka tega leta znaša 43,70 evra za enojni grob, 26,30 evra pa staneta grobnina za otroški grob in grobnina za žarni grob. V letnem poročilu JP Žale so objavljeni tudi rezultati lanske ankete o zadovoljstvu uporabnikov pogrebnih storitev, v kateri je sodelovalo 500 oseb.
Ugotovili so, da je 58,6 odstotka vprašanih zadovoljnih s sedanjimi cenami, 40,6 odstotka vprašanih bi si želelo nižjo ceno za enako storitev, 0,8 odstotka pa bi jih bilo za enako storitev pripravljenih plačati tudi več. Na splošno je z ravnjo storitev ljubljanskega pogrebnega podjetja zadovoljnih kar 79,3 odstotka anketirancev.
