Družba Boscarol objekt preureja v nov multipleks, imenovan Odiseja. Odprtje tega kompleksa je bilo večkrat prestavljeno, nazadnje je bilo rečeno, da bo odprt »v začetku tega leta«.
Trije veliki zasloni – en osrednji in dva kotna – so sedaj namenjeni predvsem reklamiranju bodočega multipleksa. »Prenova kompleksa Odiseja v ljubljanskem BTC se počasi bliža koncu in kmalu bo v njem zasijalo vesolje vsebin,« so zapisali na spletni strani družbe Boscarol. Direktor družbe Ivo Boscarol je za Dnevnik potrdil, da se dela na bodočem multipleksu končujejo. »A ker smo se odločili, da objekt dogradimo še z določeno opremo, ki je najprej nismo predvidevali, se bo začetek obratovanja še malo zamaknil. Bo pa zato Odiseja res izjemna.« Pri tem je dodal, da bo imel novi objekt kar 1000 kvadratnih metrov zaslonov, večino sicer v kinu, kjer bodo namesto platna uporabljali tudi LED-tehniko. »Odiseja bo imela najsodobnejšo LED-tehniko, tako
za podporo prireditvam in oglaševanje kot tudi za prikazovanje filmov,« je še dejal Boscarol in pojasnil, da gre za energetsko varčno tehnologijo z avtomatsko nastavitvijo potrebne svetilnosti.
Temna svetla točka mesta
Toda zasloni na stavbi Odiseje še zdaleč niso edini v mestu. »Opažamo, da se v Ljubljani skozi leta povečuje število oglasnih površin, pri čemer klasične panoje vse pogosteje nadomeščajo sodobne svetlobne vitrine ter LCD- in LED-zasloni. Ti ustvarjajo močne svetlobne emisije, ki vplivajo na ljudi in živali, hkrati pa so na prometnih površinah nevarni, saj odvračajo pozornost udeležencev v prometu,« nam je sporočil Robert Hočevar iz iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP).
Po njegovi oceni sicer vsi zunanji oglasi negativno vplivajo na okolje, javni prostor in kakovost življenja. »Novi zaslon na kompleksu Odiseja je po naših ocenah manj moteč od zaslonov, ki so nameščeni ob prometnih cestah, saj stoji v notranjosti nakupovalnega centra. Kljub temu menimo, da postavitev tako velikih zaslonov spodbuja trend povečevanja zunanjega oglaševanja, kar je v nasprotju z našim prizadevanjem za omejitev tovrstnih praks,« je še opozoril Hočevar. Kot bolj problematične je izpostavil svetlobne panoje na kazinu Admiral in trgovini Harvey Norman. Ta panoja za razliko od Odiseje stojita ob prometni Letališki cesti in po njegovi oceni motita zbranost voznikov. BTC sicer ni naseljen, zato po Hočevarjevem mnenju vpliv svetlobne onesnaženosti na kvaliteto življenja tam ni tako velik.
Družba Boscarol v neposredni bližini načrtuje gradnjo stanovanjskega kompleksa, v katerem bo okoli 1000 stanovanj. Na vprašanje, ali so pri izbiri lokacije za to novo sosesko upoštevali tudi vpliv svetlobnih emisij, je Boscarol odgovoril: »Seveda.« Glede treh zunanjih zaslonov nam je Boscarol zagotovil, da bodo z njimi svetili prilagojeno in ozaveščeno: »Zvečer se svetilnost zmanjšuje in v skladu z občinskim odlokom se zasloni ponoči tudi ugašajo. Ne glede na to, da niso na urbanem območju. Mislim, da noben investitor ne bi šel v tako investicijo brez tega, da bi prej preveril zakone in akte, ki to urejajo, in delovanje uskladil z njimi.«
Uredba je zastarela
Svetlobne emisije so urejene z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Tomaž Zwitter, astronom z ljubljanske fakultete, je pojasnil, da je uredbo prehitel razvoj. »Uredba predpisuje določeno število vatov elektrike na kvadratni meter. Ti vati so bili definirani, preden so prišle LED-sijalke, za katere vemo že od doma, da porabijo bistveno manj elektrike. Takšni panoji zato sami po sebi ne kršijo uredbe, saj ne porabijo toliko elektrike,« je pojasnil fizik.
»Ni pa svetenje samo stvar predpisov, ampak je tudi stvar okusa in funkcionalnosti. Mislim, da bo nekdo, ki bo na parkirišču, že sam videl, da je pred kinom. To je čisto moj, oseben pogled,« je še dodal Zwitter. Pri tem je opozoril, da je investitor do sedaj veljal za zgled pri družbeno odgovornem razvoju tehnologijo: »Boscarol je kariero je ustvaril na letalih z minimalno porabo in elektriko. Vedno je koketiral s tem, kako koristno in učinkovito delovati v okolju. Tukaj pa je ravno obratno: posegati v nebo samo zato, ker pač lahko. To je razočaranje.« Z vidika stroke je izpostavil, da je pogled na zvezdnato nebo brez emisij vrednota: »Zvezdnato nebo je vrednota, ki jo v Sloveniji imamo in jo tudi zaradi takšnih projektov izgubljamo. To je stik z naravo, ki človeku koristi.«
