V Botaničnem vrtu v Ljubljani je v prijetnem pomladnem vzdušju potekalo uvodno srečanje letošnjih izbranih pobud projekta Zunaj. Letos se je na razpis prijavilo 52 različnih projektov in pobud iz ljubljanskih sosesk, komisija v sestavi predstavnikov Mestne občine Ljubljana, Prostoroža in IPoP - Inštituta za politiko prostora pa je po zahtevnem izboru odločila, da podpre 20 lokalnih akcij.
Prav predstavniki teh izbranih pobud so se zbrali v Botaničnem vrtu, kjer so spoznali mentorje in koordinatorje, ki jim bodo v prihodnjih mesecih pomagali pri izvedbi njihovih idej. Iz društva Prostorž bosta skupini vodili Maša Cvetko in Vesna Skubic, iz IPoP pa Aidan Cerar, Anja Slapničar in Gaja Trbižan.
Kot je povedala Vesna Skubic je bilo prvo srečanje namenjeno predstavitvi letošnjega programa, povezovanju sodelujočih skupin in uvodnemu usklajevanju pred začetkom izvedbe lokalnih akcij, ki bodo v prihodnjih mesecih oživljale ljubljanske soseske.
Projekt Zunaj že od leta 2019 spodbuja prebivalke in prebivalce Ljubljane, da sami aktivno izboljšujejo javni prostor v svoji neposredni okolici. »Pobude so raznolike – od urejanja zelenic, skupnostnih vrtov in prenove manjših javnih površin do organizacije filmskih večerov, sosedskih piknikov, garažnih razprodaj in različnih dogodkov za povezovanje skupnosti. Letos bo projekt podprl 20 novih lokalnih akcij, medtem ko je bilo v preteklih letih uspešno izvedenih že okoli 60 pobud v številnih ljubljanskih soseskah in vaških skupnostih,« je povedal Skubic.
Sodelovanje med mestom in prebivalci
Uvodoma je zbrane nagovoril Ajdan Cerar iz IPoP, ki je poudaril, da projekt ostaja eden njihovih najljubših primerov sodelovanja med mestom in prebivalci. »Projekt Zunaj smo skupaj s Prostorožem zasnovali pred približno šestimi leti za Mestno občino Ljubljana. Zelo nas veseli, da se projekt razvija in da ljudje vsako leto znova pokažejo, koliko dobrih idej obstaja v soseskah,« je povedal. Ob tem je poudaril, da je bilo letošnje ocenjevanje prijav še posebej zahtevno. »Prijavljenih je bilo več kot petdeset pobud in dobre so bile skoraj vse. Komisija je imela res težko delo, saj smo želeli podpreti čim več kakovostnih idej.«
Posebna pozornost projekta je namenjena prav preprostosti izvedbe in dostopnosti sodelovanja. Koordinatorji so na srečanju večkrat poudarili, da je administrativni del namenoma poenostavljen, saj želijo pobudnike razbremeniti birokracije in jih spodbuditi k ustvarjalnosti ter sodelovanju. Vsaka izbrana skupina bo prejela mentorja, ki ji bo pomagal pri organizaciji in izvedbi akcije, projekt pa krije tudi materialne stroške do višine 800 evrov.
»Zunaj je namenoma sestavljen tako, da ni administrativno naporen. Glavni poudarek je na tem, da ljudje uresničijo idejo, ki so si jo zamislili skupaj s svojimi sosedi ali prijatelji,« je na predstavitvi pojasnila Tina Čargo iz oddelka za varstvo okolja na MOL in poudarila, da projekt pomembno prispeva h krepitvi lokalnih skupnosti in aktivni rabi javnega prostora. »Zelo smo veseli, da se ljudje na projekt odzivajo z velikim zanimanjem. Nekaj let projekta zaradi različnih okoliščin ni bilo mogoče izvajati, zato so nas prebivalci pogosto spraševali, kdaj se bo vrnil. To kaže, da so takšne pobude med ljudmi res dobro sprejete,« je dejala.
Sosedje začnejo skupaj sodelovati
Po njenih besedah se pobude pogosto začnejo zelo spontano – z eno idejo in nekaj motiviranimi posamezniki. »Včasih nekdo dobi idejo in vpraša soseda: ‘Bi šel zraven?’ Potem pa se okoli pobude začne oblikovati skupnost. Prav to je eden ključnih ciljev projekta – da se ljudje med seboj povežejo in začnejo sodelovati pri urejanju prostora, v katerem živijo,« je povedala Čargo. Dodala je še, da si organizatorji prizadevajo vključiti čim več prebivalcev in se izogniti morebitnim konfliktom v soseskah. »Pomembno je, da imajo pobude podporo širše skupnosti. Že v prijavnici zato spodbujamo prijavitelje, da vključijo čim več sosedov in pokažejo, da projekt ni ideja posameznika, ampak nekaj, kar koristi širši skupnosti.«
Letošnje pobude so po besedah organizatorjev zelo raznolike. Med njimi so projekti ozelenjevanja okolice, postavitve skupnostnih vrtov, prenove manjših športnih in otroških površin, pa tudi številni dogodki za druženje in krepitev medgeneracijskih vezi. Posebej aktivne so po opažanjih organizatorjev četrtne skupnosti Šiška, Bežigrad, Vič in Center, kjer se prebivalci pogosto odločajo za skupnostne akcije. Letošnje lokalne akcije se bodo začele izvajati že v prihodnjih tednih, večina pa jih bo potekala med pomladjo in zgodnjo jesenjo. Vse izbrane pobude morajo biti zaključene do konca septembra. Organizatorji verjamejo, da bodo tudi letos številne ljubljanske soseske zaradi projekta postale bolj zelene, bolj povezane in predvsem bolj žive.