Vročinski otoki v mestih – med drugim jih ustvarjajo zgoščena pozidava, prometne površine in pomanjkanje zelenih površin, zaradi česar se mesta segrevajo bolj kot njihova okolica – so ena od posledic podnebnih sprememb, ki jih najhitreje in najbolj neposredno občutimo. V Ljubljani so vroče točke vse bolj izrazite in vplivajo na zdravje, kakovost bivanja in prihodnost mesta, pri čemer iskanje rešitev za oblikovanje mesta, odpornega proti podnebnim spremembam, zahteva celosten pristop. Vročina in segrevanje mesta namreč nista le urbanistični izziv, temveč vključujeta tudi področje ekonomije, sociologije in medicine. Vse to so izhodišča aktualne razstave Društva arhitektov Ljubljana z naslovom Vizije SO 20: Pozor! Vroča točka!, ki je v Galeriji Kresija na ogled do 13. novembra.

Razstava, ki osvetljuje problematiko vročinskih otokov in želi o podnebnih spremembah v mestu sprožiti širšo razpravo ter prispevati k večji ozaveščenosti, je zastavljena diskurzivno. Cilj tako ni le izpostaviti problematiko, temveč predvsem ustvariti zbirko znanja, na kateri bodo temeljile nadaljnje raziskave in predvsem konkretne rešitve. Nekaj konkretnih akcij spremlja tudi razstavo, prav tako so načrtovani štirje javni pogovori. V Galeriji Kresija je tudi 60 sadik dreves, ki so jih priskrbeli v ljubljanskem botaničnem vrtu in Arboretumu Volčji Potok, namenjene pa so prebivalcem, da drevesa zasadijo na svojih zemljiščih v Ljubljani.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo