Mestni svetniki bodo na današnji seji odločali o predlogu strategije javnega zavoda Festival Ljubljana med letoma 2025 in 2029. Med desetimi strateškimi cilji za navedeno obdobje je Festival Ljubljana na četrto mesto uvrstil načrte za prevzem upravljanja celotnega kompleksa Križank. Če oziroma ko bi Mestna občina Ljubljana postala lastnica vseh nepremičnin in jih v upravljanje predala Festivalu Ljubljana, bi ta, tako strategija, celotno dejavnost svojega zavoda iz Trnovega preselil v Križanke. »Zavod bo s tem pridobil potrebne prostore za svoje delovanje (pisarne, skladiščne in servisne prostore, prostore za arhiv), nujno potrebne prostore za vaje nastopajočih umetnikov ter njihovo dobro počutje (vadbeni prostori in garderobe) in prostore za izobraževanje mladih umetnikov,« je v strategiji načrte strnil Festival Ljubljana, ki ga vodi Darko Brlek.
Ti načrti so sicer na las isti tistim, ki jih je Festival Ljubljana vključil že v strateški načrt med letoma 2021 in 2025, a so ponovno razburili srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Šola, ki si s Festivalom Ljubljana deli prostore v Plečnikovih Križankah, namreč nima niti želje niti namena, da bi se izselila iz teh prostorov.
Ravnateljica: Šola je v Križankah že od leta 1950
Lastnika nepremičnin v Križankah sicer nista ne srednja šola ne Festival Ljubljana, temveč njuni ustanoviteljici: država, ki je ustanoviteljica šole, in občina, ki je ustanovila Festival Ljubljana. Državi pripada 52, občini pa 48 odstotkov nepremičnin. A kot smo poročali lani, je občina državi očitala, da šola uporablja večji delež Križank, kot ji pripada glede na solastniški delež države. Ker da šola že več let brez pravnega temelja in brez plačila najemnine uporablja 1096 kvadratnih metrov več površin, kot ji pripada, je občina v preteklosti že sprožila spor na sodišču. Toda ravnateljica šole Apolonija Simon nam je lani poleti pojasnila, da šola že od Plečnikove prenove (1950) prostore v Križankah ves čas uporablja v enakem obsegu ter da Festival Ljubljana prav tako souporablja prostore ministrstva in trži skupna dvorišča. Simonova je v preteklosti spomnila, da je arhitekt Jože Plečnik večino stavbnega kompleksa v Križankah namenil ravno izobraževalni funkciji. Lanskega avgusta je Simonova v tedniku Mladina v odgovoru na zapis odvetniške družbe Senica in partnerji, ki pravno zastopa Festival Ljubljana, opozorila, da šola hrani pomemben dokument iz leta 1951. V njem piše, da je mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana Križanke odstopil takrat še šoli za umetno obrt.
Glede na razburkano zgodovino odnosov med srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter Festivalom Ljubljana slednji v predlogu strategije do leta 2029 šolo omeni le enkrat, v tako imenovani analizi SWOT, kjer so navedene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti pri poslovanju tega javnega zavoda. Festival je zapisal, da je slabost »deljeno in neurejeno lastništvo kompleksa Križank (SŠOF)«.
Denacionalizacija križevniške cerkve še ni končana
Da bo lahko Festival Ljubljana uresničil svoje glavne strateške cilje, se mora uspešno zaključiti tudi denacionalizacija križevniške cerkve. Kot je razvidno iz predloga strateškega načrta, je ministrstvo za kulturo januarja lani izdalo odločbo, s katero je zavrnilo zahtevo križniškega reda, naj mu država omenjeno cerkev vrne v naravi. Ministrstvo je križniškemu redu priznalo odškodnino, ki bi bila izplačana v državnih obveznicah. Kot je razvidno iz strateškega načrta, je Slovenski državni holding vložil tožbo zoper odločbo ministrstva, zato denacionalizacijski postopek še ni končan.
