Mestna občina Ljubljana je lani z družbo Autocommerce sklenila pogodbo za nakup osmih avtobusov na vodikove gorivne celice, za katere bo prestolnica odštela nekaj več kot 7,9 milijona evrov z davkom. Po pogodbi mora Autocommerce avtobuse v Ljubljano dobaviti do najpozneje 21. oktobra letos. Poleg tega pogodba prodajalcu nalaga, da bo moral do predaje avtobusov oziroma v tridesetih dneh po njej osebje Ljubljanskega potniškega prometa usposobiti tako, da bodo znali samostojno izvesti vzdrževalna in servisna popravila na avtobusih na vodik.
Zaradi vključitve avtobusov na vodik v vozni park Ljubljanskega potniškega prometa bo javno podjetje Energetika Ljubljana pri parkirišču P+R Stanežiče dalo zgraditi vodikovo polnilnico, kjer se bodo ti avtobusi polnili. Kot so nam sporočili iz Energetike, se bo gradnja začela predvidoma marca in bo zaključena do konca leta. »Za doseganje delne samooskrbe bo projekt vodikove polnilnice nadgrajen s proizvodnjo zelenega vodika, za ta namen pa bo na lokaciji Plinarna Koseze zgrajena fotovoltaična elektrarna moči 1,8 megavata,« je v letnem poročilu 2023 napovedala Energetika. Načrtujejo, da bodo sončno elektrarno na območju plinarne, ki stoji ob Podutiški cesti v bližini avtocestnega razcepa Koseze, začeli graditi maja letos. Končana pa naj bi bila ob koncu letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta, so nam sporočili iz Energetike.
Najprej želijo urediti potrebno infrastrukturo
Medtem ko ljubljanska občina še letos pričakuje dobavo prvih avtobusov na vodik, se v drugih mestnih občinah za nakup takšnih vozil za mestni potniški promet še ne ogrevajo. Izjema je Velenje, kjer so pred leti dobili nepovratna sredstva za nakup takšnih avtobusov, »vendar smo jih zaradi pomanjkanja državne podpore žal izgubili«, so sporočili iz velenjske občine, kjer pa bodo še naprej iskali možnosti za uvedbo avtobusov na pogone, prijaznejše do okolja.
V mariborskem javnem podjetju Marprom o avtobusih na vodik še ne razmišljajo »predvsem zaradi visoke cene avtobusov in polnilne infrastrukture«. »Pri vozilih na vodik je treba imeti vodikovo polnilno postajo. Te v Kranju še nimamo,« so nam sporočili iz Mestne občine Kranj. Celjska občina prav tako še nima infrastrukture za polnjenje, poleg tega pa se za vodikove avtobuse še niso odločili, ker je po njihovi oceni na trgu premalo različnih modelov proizvajalcev. »Kljub temu bomo sledili trendom. Če se bo vodik uveljavil kot zanesljiva in dostopna alternativa, bomo razmislili o prehodu na to tehnologijo,« so sporočili iz Celja.
Krožna linija z električnimi vozili še negotova
V preteklosti je ljubljanski župan Zoran Janković napovedal, da bodo z nakupom električnih avtobusov uvedli krožno avtobusno linijo po notranjem cestnem obroču (Tivolska, Bleiweisova, Aškerčeva, Zoisova, Karlovška, Roška, Njegoševa in Masarykova cesta). Čeprav občina zdaj kupuje 25 električnih avtobusov, pa na Ljubljanskem potniškem prometu pravijo, da so nabave tovrstnih avtobusov za zdaj usmerjene »predvsem v zamenjavo dotrajanih vozil v obstoječem voznem parku in trenutno še ne v širitev obsega delovanja, kot je uvedba novih linij«. Pojasnili so, da uvedba krožne linije med drugim zahteva dodatne infrastrukturne posege, »predvsem z vidika ustrezno urejenih prestopnih točk, ki morajo biti zasnovane tako, da potnikom omogočajo enostavne in hitre prestope brez dolge hoje«.
Ob tem so v Ljubljanskem potniškem prometu dodali, da do zgraditve potniškega centra z novo avtobusno in železniško postajo ne načrtujejo večjih sprememb v svojem omrežju linij. Ko bodo potniški center ter z njim rekonstrukcija in razširitev ključnih okoliških cest dokončani, »se bo shema linij do določene mere novi cestni ureditvi prilagodila in po končanju Potniškega centra Ljubljana gotovo ne bo enaka, kot je danes«, so zaključili v javnem podjetju.
