Potem ko so bili znani že skoraj vsi rezultati, je predstavnik CILJ Klemen Fajs podal odziv na referendum. Poudaril je, da so poslali jasen signal, da se ne strinjajo s tem, kako se vodi mesto. Verjamejo, da bi bila številka udeležencev višja, če ne bi bilo poletje, a da je bila vendar dovolj »povedna«.
»Na tisoče Ljubljančanov je povedalo, da se s takim vodenjem mesta ne strinja,« je pojasnil Fajs. Pri tem je napovedal, da referendum ne predstavlja konca njihovega delovanja, saj »rumeni karton nikoli ni pomenil le enega referenduma«. Dodal je, da niso podaljšek nobene politične stranke, temveč so zvesti Ljubljani in njenim prebivalcem, zaradi česar bodo še naprej aktivno spremljali spremembe v mestu. Poudaril je, da imajo prebivalci drug drugega in da terensko organiziranje predstavlja njihovo največjo moč. »Postanimo skupnost, ki se je ne da več preslišati in odriniti na rob,« je povzel, preden je pozval prebivalce k priključitvi k CILJ. Spomnil je, da so jeseni ponovno lokalne volitve, ko bodo prebivalci lahko pokazali tudi rdeči karton. Po 14-dnevnem dopustu bodo prav tako razmislili o njihovem delovanju med lokalnimi volitvami.
Izjavo za javnost je dal tudi predstavnik stranke Pirati, Jasmin Feratović. Kot je povzel, so na današnjem referendumu ljudje »občinski oblasti poslali enotno sporočilo, da je bilo oblastniške arogance in ignoriranja občanov dovolj«. Poudaril je, da izid ni zmaga ljubljanskega župana, temveč »velik poraz za stanje demokracije v našem mestu«. Po njegovem mnenju je že dejstvo, da je referendum uspel priti med volilce, pomemben uspeh.
Zadnji rezultati so bili znani okoli 21. ure, proti je glasovalo 40.324 volilnih udeležencev. Po javno objavljenem rokovniku volilnih opravil bo volilna komisija MOL jutri po 12. uri ugotavljala izid glasovanja po pošti.
20.55: Na spletno stran MOL morajo vnesti samo še 250 glasov, iz katerih je razvidno, da je proti odloku glasovalo skoraj 94 odstotkov volilnih udeležencev, za pa 6 odstotkov. Pri CILJ še vedno čakajo, da bodo vneseni vsi podatki, da dajo izjavo. Pri Mestni občini Ljubljana danes odziva na referendum ne bodo dali.
20.47: Na spletno stran so vnesli že glasove z 241 volišč, pri čemer je proti sprejemu odloka glasovalo skoraj 17 odstotkov volilcev.
20.41: Med trenutno preštetimi glasovnicami z 217 volišč od 257 volišč sta 35.702 veljavni glasovnici, neveljavnih je 74. Proti sprejemu referenduma je glasovalo 33.719 volilcev, od 45.452 potrebnih.
20.30: Prešteli so glasove s 197 volišč, pri čemer je največ glasov za z območja centra.
20.22: Prešteli glasove s 147 volišč, med katerimi je bilo okoli 6 odstotkov volilcev za sprejem odloka, okoli 93 odstotkov udeležencev pa je glasovalo proti. Za zdaj je bila največja znana udeležba za Bežigradom in v Šiški. Pri Civilni iniciativi za Ljubljano (CILJ) čakajo na vnos vseh glasov, preden bodo podali izjavo. V Marmorni dvorani je tudi predstavnik stranke Pirati, Jasmin Feratović, ki bo prav tako podal odziv na referendum.
Kot smo poročali, je bil pretekli teden v barvah referenduma. V torek, sredo in četrtek je v prestolnici potekalo predčasno glasovanje na referendumu o parkiranju, danes pa je bil zadnji dan, ko so volilci lahko svoje mnenje uradno izrazili, skozi referendum.
Da bi pri Civilni iniciativi za Ljubljano (CILJ) dosegli svoj cilj za umik 4. člena odloka, bi morali doseči zavrnitveni kvorum. Od 227.248 volilnih upravičencev bi proti uveljavitvi odloka moralo zato glasovati 45.476 volilk in volilcev. Čeprav so se pri iniciativi izziva zavedali, so na zadnjih tiskovnih konferencah nanj gledali pozitivno. Kljub temu je bila udeležba na voliščih skromna, in sicer je po podatkih Mestne občine Ljubljana do 11. ure volilna udeležba dosegla 4,78 odstotka, ob 16. uri pa 10,77 odstotka.
Nekaj volišč smo obiskali tudi sami, skozi pogovor z udeleženci na referendumu pa je bilo zaznati, da so nekateri glasovali simbolno, kot znak upora proti županu. »V resnici ne vem, o čem točno je govor v odloku. Sem pa glasoval proti, ker sem želel pokazati rumeni karton županu,« je bil kratek občan, ki je svoj glas oddal v Ljudskem domu Šentvid in iz osebnih razlogov želel ostati anonimen.
Še vedno pa je prevladovalo število tistih, ki so s svojim glasom želeli preprečiti predvideno prometno ureditev. Na istem volišču je tako gospa Sandra glasovala proti uveljavitvi odloka. »Situacijo sem spremljala po televiziji in mislim, da je treba parkirne prostore urediti za javno uporabo,« je pojasnila.
Prebivalec Aleš je medtem izpostavil, da razume, da je treba parkirno stisko urediti, vendar se mu plačljivo parkiranje za stanovalce ne zdi primerna rešitev. »Proti sem glasoval, ker so parkirišča javno dobro in jih skupaj z MOL upravljamo vsi. Ne bi me motilo, če bi jih financirali skozi davke, nikakor pa ne s parkirninami in dovolilnicami,« je bil jasen. Pri tem je situacijo primerjal z Dunajem, kjer je po njegovi oceni podobno število avtomobilov kot v prestolnici. »Mi javnega prometa tako rekoč nimamo,« je izpostavil razliko. »Delam v industrijski coni Šiška. Na začetku kariere sem imel več avtobusov na uro, zdaj je veliko slabše urejeno. Omejeno je tudi za pešce,« je še pojasnil Aleš. Pohvalil pa je ureditev parkirišč P+R.
Gospa Terezija, ki je svoj glas proti oddala v Zadružnem domu Zadvor, je pojasnila, da sama težav s parkiranjem nima. »Imam posestvo in dovolj prostora za parkiranje. Sem pa spremljala situacijo skozi medije in želim pomagati tistim, ki se s to težavo soočajo,« je povzela.
V primerjavi z ostalimi volišči, ki smo jih obiskali, je bilo najbolj živahno v Štepanjskem naselju, kjer so prebivalci glas oddali na Osnovni šoli Božidarja Jakca. Čeprav je bila ura kosila, so prebivalci stalno kapljali na volišče.
»Želim imeti urejeno parkirišče. Kot sem se pogovarjala s sosedi in prijatelji, jih je veliko svoj glas že oddalo na predčasnih volitvah,« je povedala prebivalka Dubrovka. Proti je glasoval tudi občan Stefan, ki je referendum podpiral od prve pobude. »S prijatelji smo oddali overjene podpise, ker smo proti neumnostim in za dobro ljudstva,« je pojasnil.
