»Pred dvema mesecema sem se kot delegat udeležil srečanja srednje in vzhodne Evrope. Tam sem se povezal z mladinsko ekipo in od njih dobil idejo po ustanovitvi kluba,« je začetke opisal predsednik Študentskega wikikluba Univerze v Ljubljani Nal Mencin. Kot je povedal, se mu zdi pomembno k urejanju člankov privabiti predvsem mlade, zato so k udeležbi vabljeni tako študentje kot dijaki. »Potrebujemo nove poglede, mladi imamo tudi več zagona za nove projekte. Na mladih svet stoji,« je razložil.
Potem ko je udeležencem predstavil nekaj ključnih novic iz sveta wikipedije, so začeli urejati besedila. Vsak med njimi je urejal tisto, ki ga je želel. Med njimi pa sta bila tudi dva nova udeleženca, ki jima je Mencin najprej pokazal, kaj vse najdeta na glavni strani. »Na stranski vrstici so najpomembnejše povezave, tam so tudi navodila, kako začeti od začetka. Tukaj vidimo zadnje spremembe v dnevu, potem izbrane članke in pa rubriko Ali ste vedeli,« je naštel.
Študentka Zala Kurent, ki se je delavnice udeležila prvič, je za začetek uredila že obstoječi članek z naslovom Kranjska Gora, in sicer je dodala nekaj manjkajočih virov: »Urejanje strani na wikipediji me je od vedno zanimalo, tako da imam nekaj znanja že od prej. Zdi se mi bistveno, da na začetku osvojiš osnove.«
Urejanje kot karantenski hobi
Številni so postali urejevalci v času pandemije. Med njimi je tudi študent Karlo Kočevar Polak, ki najraje ureja strani s področja politike. »Začel sem čisto spontano. Spremljal sem različne medije in vsebine ter na neki točki prišel do spoznanja, da bi lahko te informacije delil naprej in prispeval k skupnemu znanju,« se je spomnil sogovornik. Koliko člankov napiše, je odvisno od obdobja. »Pred volitvami sem se temu bolj posvetil in se potrudil, da sem strani redno posodabljal z novimi vsebinami. Imam pa tudi obdobja, ko ne urejam nič, ker tudi od tega potrebuješ oddih,« je pojasnil Kočevar Polak.
Na vrhuncu karantene se je urejanja člankov na wikipediji lotil tudi eden izmed 20 slovenskih administratorjev. »Rad berem, pišem o zadevah in svoje znanje predajam naprej. Imel sem čas in računalnik, projekt pa mi je predstavljal uresničitev tega, kar rad počnem,« je pojasnil administrator, ki je iz osebnih razlogov želel ostati anonimen. Naziv administratorja je prejel pred petimi leti, ko je v času množičnega vandalizma tega dnevno čistil, popravljal in poskušal omejevati.
In kdo določi administratorje? »Nekdo iz skupnosti te nominira, potem kakšen teden ali dva urejevalci glasujejo, ali si sposoben prevzeti orodja za administratorja. Naziv lahko izgubiš le, če zganjaš raznorazne traparije,« je razložil. Administrator ima sicer povsem enake pravice kot preostali urejevalci, ima pa več tehničnih možnosti, in sicer lahko po potrebi briše ali zaščiti strani in blokira uporabnike.
Viri preverjene strani
Peter Škarabot je postal urejevalec že pred osmimi leti: »Če se prav spomnim, sem opazil, da manjka neka stran v slovenščini in sem jo potem prevedel iz angleščine. Zdelo se mi je dobro, da bi jo imeli.« Kasneje je več časa posvetil pisanju o referendumih – najprej aktualnih, kasneje pa še preteklih. »Od kod črpam informacije, je odvisno predvsem od članka. Pogosto so to tudi mediji,« je dodal.
Ob pisanju strani redno navajajo vire, kadar so to mediji, pa so pozorni, da ne gre za rumeni tisk ali propagando. Kot je poudaril Nal Mencin, pri ustvarjanju člankov ne uporabljajo umetne inteligence, lahko pa si z njo pomagajo pri prevajanju. »Dezinformacij po svetu je ogromno. Če kdo, potem lahko wikipedija pretrga to kugo. Predstavljala naj bi nevtralne poglede, za kar se res trudimo,« je pojasnil.
Ravno zato je ključno, da redno preverjajo spremembe člankov in v primeru napak ali pomanjkljivih informacij te popravijo oziroma dopolnijo. S pregledom sprememb hitro opazijo tudi vandalizem. Da ga pravočasno odkrijejo, so dodatno pozorni na spremembe, ki jih ustvarijo neprijavljeni uporabniki. »Največ je šolskega vandalizma. Osnovnošolci radi med poukom računalništva napišejo različne nesmisle ali kletvice, ki pa se razmeroma hitro izbrišejo,« je povedal predsednik kluba.
Kadar pa se neki prijavljeni uporabnik izkaže in napiše zelo dober članek, ga lahko drugi uporabniki nagradijo in mu podarijo zvezdico. »Potem ima na svojem profilu zvezdice in je videti kot kak general. V sklopu nekega drugega projekta lahko uporabniku pustiš tudi vrč piva – jaz sem poleg tega enkrat dobil še kranjske klobase,« se je nasmejal Nal Mencin. x
