Na Novem trgu v Ljubljani so odprli Muzej izgovorov, ozaveščevalni projekt, ki na izviren in pretresljiv način opozarja na različne oblike nasilja ter družbene mehanizme, ki ga opravičujejo ali celo normalizirajo. Muzej je nastal v okviru projekta Prava zveza, preventivnega programa, ki ga že vrsto let sofinancira urad za mladino Mestne občine Ljubljana, zasnovali pa so ga v agenciji za socialni marketing Iz principa v sodelovanju z več nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja. Med njimi so društvo Ključ, Društvo za nenasilno komunikacijo, SOS telefon, Združenje za moč, Legebitra, Mladi zmaji in DrogArt.
V družbi se iščejo izgovori za nasilje
Kot sta na odprtju pojasnili Manca Raušl iz društva Ključ in Tanja Rudolf Čenčič iz agencije Iz principa, je osnovna ideja muzeja izhajala iz spoznanja, da se v družbi pogosto iščejo opravičila za nasilje – bodisi v ravnanju žrtve, okoliščinah ali zunanjih dejavnikih, kot so alkohol, stres in revščina. »S tem se odgovornost za nasilje pogosto prelaga drugam, medtem ko bi jo moral vedno nositi tisti, ki nasilje povzroča,« je poudarila Raušlova. Muzej zato obiskovalce sooča z 21 izgovori, ki jih povzročitelji nasilja pogosto uporabijo, in z zgodbami iz resničnega življenja, ki razkrivajo, kako globoko zakoreninjeni so ti vzorci razmišljanja.
»Za nasilje ni izgovorov – to je naše glavno sporočilo,« je poudarila Rudolf-Čenčičeva. Koncept muzeja temelji na kontradiktornosti: naslov govori o izgovorih, razstava pa jih postopoma razkriva, razgrajuje in postavlja v kontekst, kjer postane jasno, da opravičila za nasilje ni. Muzej tako obiskovalce spodbuja k razmisleku o tem, kako pogosto tudi sami – zavestno ali nezavedno – uporabljajo jezik, ki zmanjšuje težo nasilnih dejanj ali celo preusmerja krivdo na žrtve.
Razstava, ki bo odprta od 23. do 30. oktobra, tako ponuja eksponate, od katerih vsak predstavlja eno zgodbo in en izgovor. Zgodbe temeljijo na resničnih primerih nasilja in pokrivajo širok spekter situacij: od intimnega, partnerskega in družinskega nasilja do vrstniškega, spletnega in institucionalnega nasilja.
Med eksponati so predstavljeni tudi primeri nasilja, povezanega z nestrpnostjo do različnih skupin – na primer do skupnosti LGBT, oseb z invalidnostmi ali drugače verujočih. Posebej so izpostavili tudi problematiko tako imenovanega dating violence – nasilja v partnerskih odnosih med mladimi, ki še ne živijo skupaj, ter nasilja v športnem okolju, v katerem pogosto prihaja do zlorabe moči in neenakosti.
