Dolgoletni direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič je 30. decembra lani končal svojo pot v podjetju. Kot nam je pojasnil direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar, je Martinčiču mandat lani prenehal, ker ga je nadzorni svet Žal odpoklical iz nekrivdnih razlogov. Enaintridesetega decembra je vodenje podjetja začasno kot vršilka dolžnosti direktorice prevzela ena od članic šestčlanskega nadzornega sveta Polona Novak. V obdobju, ko vodi podjetje do imenovanja novega direktorja s polnimi pooblastili, Novakovi miruje funkcija članice nadzornega sveta, je pojasnil Mlakar.
Nadzorni svet podjetja Žale je 10. decembra objavil javni razpis za delovno mesto direktorja, nanj so se do 10. januarja letos prijavili trije kandidati, je dejal Mlakar. Dodal je, da so vse tri prijave ustrezne in popolne. Nadzorni svet bo imenovanje novega direktorja ali direktorice obravnaval na naslednji seji, ki bo 17. februarja.
Prvi mandat je Martinčič dobil leta 2012
Martinčič je na začetku leta 2012 kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel vodenje javnega podjetja Žale. Po približno devetih mesecih je dobil prvi mandat s polnimi pooblastili, leta 2017 pa še drugega. Tretji mandat je dobil jeseni leta 2022, a je tega lani predčasno končal. Kaj so bili vzroki za predčasno razrešitev, Mlakar ni pojasnil. Predlog poslovnega načrta za letošnje leto, ki ga bodo ljubljanski mestni svetniki potrjevali na današnji seji, kaže, da naj bi Žale letos ustvarile za 13,2 milijona evrov prihodkov in leto končale s 60.500 evri čistega dobička. To bo 50.500 evrov več, kot je ocenjeni dobiček v letu 2024. Toda treba je poudariti, da je pričakovani letošnji dobiček odvisen od predlaganih zvišanj cen grobnin in 24-urne dežurne službe. Tudi o teh podražitvah bodo svetniki odločali na današnji seji mestnega sveta.
Dve storitvi bosta z marcem najverjetneje dražji
Poročali smo že, da javno podjetje Žale s 1. marcem predlaga zvišanje grobnin za petnajst odstotkov. To pomeni, da bi Ljubljančani denimo za enojni grob namesto sedanjih 43,7 evra plačevali 50,3 evra. Z višjimi grobninami naj bi javno podjetje letos ustvarilo 18,5 odstotka prihodkov. Po drugi strani pa naj bi z upravljanjem in urejanjem vseh 18 pokopališč ustvarilo kar 30,6 odstotka odhodkov, kar pomeni največji delež med odhodki družbe v letošnjem letu. Žale bodo z dejavnostjo upravljanja in urejanja pokopališč tudi s predvideno podražitvijo grobnin ustvarile za 2,2 milijona evrov izgube. To izgubo bo javno podjetje kot prejšnja leta pokrilo večinoma z dobičkom, ki ga ustvari pri tržnih dejavnostih.
Če se bodo mestni svetniki strinjali, se bo podražila tudi 24-urna dežurna služba, ki je obvezna gospodarska javna služba. Ta bi se z zdajšnjih 211,88 evra zvišala na 233,07 evra. Po novem bi torej svojci pokojnikov morali plačati deset odstotkov več za omenjeno storitev, ki vključuje prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov Žal oziroma do zdravstvenega zavoda in nato do hladilnih prostorov (zaradi denimo obdukcije ali odvzema organov). Če bo mestni svet odobril povišanje, bodo Žale s to službo ustvarile 970.800 evrov prihodkov in 7400 evrov čistega dobička. Pričakujejo, da bodo letos opravili 4240 prevozov v okviru 24-urne dežurne službe, kar je nekaj manj prevozov kot lani.
Razširitev upepeljevalnice, hladilnih prostorov in skladišča
Iz investicijskega načrta javnega podjetja je razvidno, da bodo Žale dobrih 660.000 evrov namenile za obnove in nadomestitve. Najvišji strošek obsega 245.000 evrov vreden remont ene od upepeljevalnih peči, ki bo vključeval tudi obnovo dimnovodnega kanala pod pečjo. Dobrih 117.000 evrov bodo porabili za nakup računalniške strojne opreme, 45.000 evrov za ureditev garderob pogrebnega moštva na Tomačevski cesti 2 in 15.000 evrov za popravilo strešnikov na zidu okoli pokopališča Šentjakob. Še nekaj več kot 1,1 milijona evrov so Žale letos predvidele za investicije v razvoj. In sicer bodo predvidoma milijon evrov namenili izvedbi druge faze razširitve objekta na naslovu Tomačevska cesta 2. Gre za gradnjo novega skladišča, upepeljevalnice in hladilnice.
