Spomladi je investitorica, družba Bellevue, ki je posredno v lasti poslovneža Izeta Rastoderja, začela vzpostavljati gradbišče v Tivoliju in izvajati druge pripravljalne ukrepe za začetek delovanja gradbišča. Kot so takrat pojasnili v družbi, naj bi prva faza gradbenih del predvidevala rušitvena dela, odvoz materiala in ureditev zemljišča po zaključku rušenja. Ta faza naj bi trajala štiri mesece, kar pomeni, da bi morala biti v septembru zaključena. Hotel Bellevue so konec tedna dokončno porušili.

11.9.2002 - Hotel Bellevue v Ljubljani -

Hotel Bellevue pred okoli 25 leti. Foto: Bojan Velikonja

Investitorica se je sicer del lotila tik pred tem, ko bi ji po petih letih, odkar je pridobila gradbeno dovoljenje, to poteklo. Upravna enota Ljubljana je namreč družbi Bellevue investicije gradbeno dovoljenje za obnovo in dozidavo Hotela Bellevue izdala 17. aprila 2020, pravnomočno pa je postalo mesec za tem. Po zakonu mora investitor v petih letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja vložiti popolno prijavo začetka gradnje ali pa dovoljenje poteče. Na družbo Bellevue smo naslovili vprašanja o poteku del in njihovih načrtih, vendar niso odgovorili.

Zavod nima možnosti ukrepanja

Na prostoru, kjer je stal napol porušen Hotel Bellevue, zdaj ležijo visoki kupi gradbenega materiala. Območje hotela je ograjeno z gradbenimi ograjami. Investitorica je tako že porušila stavbo hotela, a drugih del še ni začela. Ob tem se pojavljajo ugibanja, ali je investitorica kratkotrajna dela začela le zato, da bi ohranila obstoječe gradbeno dovoljenje.

26.05.2025 - Hotel Bellevue Ljubljana. rušenje gradbiščeFoto: Luka Cjuha

Rušenje hotela. Foto: Luka Cjuha

Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so pojasnili, da rušitvena dela spremljajo. »V primeru Hotela Bellevue, kulturnega spomenika lokalnega pomena, gre žal že od vsega začetka, ko je leta 2005 z denacionalizacijo postal privatna last, za zanemarjanje dediščine oziroma za popolno odsotnost vzdrževalnih del, kar je najprej, že leta 2006, pripeljalo do prvega požara in nato leta 2014 še do drugega. Oba požara sta, zlasti drugi, močno načela varovane sestavine spomenika,« so zapisali.

V primeru Hotela Bellevue, kulturnega spomenika lokalnega pomena, gre žal že od vsega začetka, ko je leta 2005 z denacionalizacijo postal privatna last, za zanemarjanje dediščine oziroma za popolno odsotnost vzdrževalnih del.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Objekt je bil leta 2003 vpisan v register nepremične kulturne dediščine, leta 2007 pa je bil razglašen za kulturni spomenik. A tudi to ZVKDS ne omogoča dodatnega ukrepanja. »Žal ima ZVKDS omejene pravne možnosti ukrepanja, posebno v primerih, kadar lastnik nima želje po ohranitvi spomenika,« so povedali.

Izdelan konservatorski načrt

Zavod je leta 2011 nazadnje pregledal in ocenil stanje kulturne dediščine na območju Hotela Bellevue. Kot so pojasnili, so objekt takrat temeljito analizirali in izdelali konservatorski načrt, a kljub temu posegi na njegovi podlagi niso bili izvedeni. »Leta 2023 je ZVKDS opravil analizo vseh postopkov in izdanih dokumentov, v luči možnosti obnove objekta po dotedanjih smernicah, in z upoštevanjem tedanjega stanja ugotovil, da je delna rekonstrukcija z ohranitvijo statusa kulturnega spomenika še možna,« so pojasnili. Zavod sicer z investitorico oziroma lastnico hotela kljub temu sodeluje v skladu s pristojnostmi.

hotel Bellevue -prenova

Eden izmed načrtov prenove hotela. Foto: MOL

Prvotno stavbo je leta 1909 zgradil vinski trgovec Alojz Zajc, ki je na mestu takratne lesene kavarne v Tivoliju postavil hotel. Celoten kompleks je bil leta 2005 v denacionalizacijskem postopku vrnjen, zatem pa so ga dediči družine Šterk prodali Študentskemu servisu Maribor. Ta ga je leta 2009 prodal jordanskemu skladu Mawared International, od katerega ga je leta 2017 odkupila družba Bellevue investicije. Ta je v 100-odstotni lasti družbe Rastoder, katere 95-odstotni lastnik je Izet Rastoder, petodstotni delež pa ima Hajrija Rastoder. 

Priporočamo