V Medobčinskem muzeju Kamnik so v začetku novembra na gradu Zaprice odprli razstavo Čar in lepota upognjenega lesa – od Thoneta do danes, ki obiskovalca popelje v svet mojstrstva, oblikovanja in tradicije ene najprepoznavnejših tehnik obdelave lesa. Razstavo sta predstavila direktorica muzeja in kustosinja razstave mag. Zora Torkar ter arhitekt, oblikovalec in ustvarjalec v lesu prof. Janez Suhadolc.
Legendarni stoli, mizice, gugalniki
V središču zgodbe stoji vizionar Michael Thonet, človek, ki je sredi 19. stoletja v lesu videl več kot le surovino. Njegova življenjska pot je zgodba o drznosti, inovativnosti in izjemni sposobnosti združevanja rokodelskega mojstrstva s tehnično domiselnostjo in industrijsko logiko. Leta 1856 je s patentom za upogibanje masivnega lesa s pomočjo pare in železnih kalupov svetu predstavil tehniko, ki v bistvu ostaja nespremenjena še danes. Iz nje so nastali legendarni stoli, mizice, gugalniki, španske stene in celo otroško pohištvo. Najbolj znan med njimi, stol št. 14, je postal simbol brezčasnega oblikovanja, »lepota, uporabnost in serijska proizvodnja v popolnem sozvočju«, kot pravi kustosinja.
Thonetove tovarne so najprej zrasle na Moravskem, kjer ni primanjkovalo bukovega lesa, idealnega za upogibanje. Po izteku patenta leta 1869 pa so podobne tovarne začele nastajati tudi drugod, med drugim na Slovenskem, predvsem na Štajerskem. »V Poljčanah, Oplotnici, Zbelovem in številnih manjših krajih so obrtniki sledili Thonetovi tradiciji in ustvarjali kakovostno upognjeno pohištvo,« pojasnjuje soavtorica razstave (skupaj z Jurijem Riharjem) in direktorica muzeja Zora Torkar. Najdlje je delovala tovarna upognjenega pohištva na Duplici pri Kamniku, ustanovljena leta 1907, ki je obratovala vse do konca devetdesetih let 20. stoletja in pomembno vplivala na razvoj lokalne industrije.
Zakonca Rihar strastna zbiratelja upognjenega pohištva
Razstava v Kamniku tako ne pripoveduje le zgodbe enega človeka, temveč razkriva bogato dediščino tovarn upognjenega pohištva na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske s posebnim poudarkom na slovenskem prostoru. Kot poudarja kustosinja: »Razstava je nastala tudi zato, ker imamo v kamniškem muzeju eno najbogatejših zbirk Thonetovega pohištva med slovenskimi muzeji. Želeli smo ponovno pokazati to naše bogastvo in se hkrati povezati z zasebno zbirko Ilone in Jurija Rihar.«
Slednja sta izjemna zbiratelja in restavratorja upognjenega pohištva, ki sta s svojim znanjem ohranila redko umetnost ročno pletenih sedišč iz ratana. »Zbirati sta začela v 80. letih, ko sta od Janeza Suhadolca prejela poškodovano Thonetovo klop. Takrat sta se poglobila v tehniko, restavriranje in pletenje,« pove sogovornica in doda, da Jurij Rihar znanje prenaša naprej, saj vodi tečaje pletenja za dijake lesarskih šol in druge zainteresirane. V okviru razstave bo konec februarja 2026 v muzeju potekal tudi prikaz tradicionalnega pletenja mrežastih sedišč.
Riharjeva zbirka je nastajala na bolšjih sejmih in pri zasebnih zbiralcih v Sloveniji, Hrvaški, Vojvodini, Trstu in Avstriji. Izbor predmetov, ki sta jih zakonca posodila za razstavo, predstavlja izjemno dopolnitev muzejske zbirke. »Vsak predmet nosi svojo zgodbo – o mojstru, ki ga je izdelal, o družini, ki ga je uporabljala, in o času, v katerem je nastal,« pravi kustosinja.
Muzejska zbirka obsega okoli 150 kosov
Kamniška zbirka pa ima dolgo tradicijo. »Naša zbirka se je začela oblikovati konec šestdesetih let,« pojasnjuje Torkarjeva. »Tovarno Stol na Duplici lahko štejemo za enega redkih sponzorjev muzeja, saj so financirali obnovo prostorov in spodbudili zbiranje Thonetovega pohištva. Na njihovo pobudo smo začeli po Sloveniji iskati stare stole, klopi, gugalnike in druge predmete.« Akcija zbiranja je potekala tudi prek časopisnih objav, v katerih so ljudje lahko zamenjali stare Thonetove kose za nove stole iz tovarne Stol. Tako je muzejska zbirka hitro rasla in danes obsega približno 150 kosov, med njimi tudi železne kalupe, kataloge in načrte.
Med razstavljenimi predmeti so stoli, klopi, dvosedi, gugalniki, španske stene in celo šivalna mizica. Obiskovalec lahko opazi razvoj oblikovanja od zgodnjih, bogato ukrivljenih kosov do tistih iz tridesetih let 20. stoletja, pri katerih prevladuje vezana plošča in bolj prečiščen, modernističen izraz. »Zgodnejši kosi bili iz bukovega lesa, sedeži in naslonjala pa ročno pleteni iz ratana,« pojasnjuje kustosinja.
Pohištvo iz upognjenega lesa je bilo namenjeno predvsem javnim prostorom, kavarnam, hotelom in restavracijam, kjer so iskali trpežno, a estetsko pohištvo. Zaradi serijske proizvodnje in dostopne cene je postalo del vsakdanjega življenja, od mestnih kavarn do meščanskih stanovanj. Na gradovih pa je prevladovalo še vedno težko, masivno pohištvo.
V razstavo so vključeni tudi izdelki različnih tovarn, ki so delovale v nekdanji Avstro-Ogrski, poleg dunajske Gebrüder Thonet še kosi proizvajalcev Jakob in Joseph Kohn, tovarne iz Varaždina, pa tudi slovenskih tovarn iz Oplotnice, Poljčan in Duplice pri Kamniku. »Ko govorimo o Thonetovem pohištvu, dejansko mislimo na upognjeno pohištvo, izdelke, narejene po Thonetovi metodi,« poudarja Torkarjeva.
Razstava tako združuje muzejsko in zasebno zbirko v enoten, prepričljiv poklon ustvarjalnosti in obrtniški tradiciji. Obenem pa napoveduje prihajajoče obletnice, ki bodo leto 2026 zaznamovale z novim zanimanjem za Thonetovo dediščino: 230-letnico rojstva Michaela Thoneta in 170-letnico njegovega patenta. »Z razstavo smo želeli pripraviti uvod v te obletnice, povezati vse niti zgodbe – od Thoneta, njegovega izuma, tovarn in obrtnikov do naše lastne dediščine v Kamniku,« sklene mag. Zora Torkar.
Razstava Čar in lepota upognjenega lesa – od Thoneta do danes bo v Medobčinskem muzeju Kamnik na ogled do konca leta 2026. Zato vabljeni v svet, kjer se tehnika, umetnost in tradicija prepletajo v lahkotni eleganci ukrivljenega lesa, ki že skoraj dve stoletji navdihuje oblikovalce, mojstre in ljubitelje lepega.
