Del posodobitev ljubljanskega občinskega prostorskega načrta (OPN) je tudi dopolnitev pogojev za zunanje oglaševanje. Del načrta, ki ureja oglaševanje, se imenuje Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje. Objavljeni osnutek za zdaj predlaga nekaj dopolnitev glede na obstoječa pravila. Tako bi moralo ob postavitvi oglasnih objektov za pešce ostati dva metra prehodne površine, kar je pol metra več kot doslej. Prav tako pravilnik predlaga obvezne minimalne razdalje med oglasnimi panoji. Tako bo minimalna razdalja med komercialnimi tablami ob cesti morala biti vsaj 100 metrov ali pa 80 metrov, če je naslednja oglaševalska površina manjših dimenzij.
Tudi za svetlobne panoje so predlagane minimalne razdalje. Oglasni transparenti, ki so razpeti nad cestiščem, bi morali biti po predlogu postavljeni najmanj sedem metrov nad cesto. Po veljavnem pravilniku so lahko postavljeni največ sedem metrov nad voziščem. Večidel bodo pogoji zunanjega oglaševanja sicer ostali nespremenjeni.
Na gradbenih odrih ne bo več oglasov
Najbolj radikalna sprememba je pri zunanjem oglaševanju na gradbenih odrih. Predlog takšnega oglaševanja ne dopušča več. Prav tako naj bi bilo prepovedano oglaševanje na ograjah gradbišč. S tem se odri in ograje pridružujejo objektom, za katere v Ljubljani velja prepoved oglaševanja. Med njimi so kozolci, skednji, enostavni objekti in drevoredi.
Tudi oglaševanje lastne dejavnosti na komercialnih objektih bo omejeno. Po novem bi lahko na posamezni gradbeni parceli postavili »največ dva objekta za oglaševanje za lastne potrebe«. Če v poslovni stavbi izvaja dejavnosti več podjetij, se morajo ta oglaševati na skupnem objektu na posamezni gradbeni parceli za oglaševanje za lastne potrebe. Oglaševanje lastne dejavnosti je mogoče tudi na največ treh zastavah in oglasnem totemu. Totem z imeni in logotipi vseh podjetij, ki delujejo v nekem objektu, bo po predlogu lahko visok največ pet metrov. Podjetja, ki opustijo dejavnost, pa so v enem mesecu dolžna umakniti zunanje oznake.
Kozmetični popravki
»Predlagane spremembe pogojev za zunanje oglaševanje v osnutku OPN so zgolj kozmetične. Ljubljana, ki se rada razglaša za najlepše mesto na svetu, si zasluži pogumne in korenite ukrepe – ne pa drobnih popravkov, ki ne rešujejo ničesar. Oglasnih objektov je že zdaj preveč, predlagane razdalje med njimi pa ostajajo smešno majhne. Namesto omejevanja se vizualni kaos legalizira,« je komentiral Robert Hočevar, član civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Pri tem je pozdravil povečanje prehodne površine za pešce, vendar je opozoril, da številni oglasni objekti po njegovi oceni ne dosegajo niti obstoječih meril.
Po veljavnem pravilniku mora biti za pešca na voljo meter in pol od oglasne površine. »Tudi sedaj ima marsikje pešec na voljo komaj 80 centimetrov. To je sramota za mesto, ki se hvali z urejenostjo,« je bil kritičen Hočevar. Pri tem je izrazil mnenje, da bi se o komercialnih oglasih v mestu morali izreči na referendumu, saj da jim večina nasprotuje. Omenjeni pravilnik je v javni razgrnitvi, kar pomeni, da lahko javnost daje predloge in pripombe k predlaganim spremembam. Hočevar je pojasnil, da so v preteklosti že dajali predloge, ki niso bili upoštevani, zato tokrat ne bodo sodelovali v obravnavi. »Ljubljana ostaja ujetnica oglaševalskih interesov. Tokrat ne bomo vlagali predlogov – ker vnaprej vemo, da od tega ne bo nič. Če želi Ljubljana res postati najlepše mesto na svetu, mora oglaševanje zmanjšati na minimum, ne pa ga olepševati z redakcijskimi popravki.«
Manjkajo operativni instrumenti
Predlagana dopolnitev sicer ne spreminja osnovnih pogojev in načina oglaševanja v mestu. So pa na občinskem odboru za urejanje prostora razpravljali tudi o tej možnosti in pripravili pripombe ob potrditvi osnutka OPN. »V premislek smo dali pobudo, da bi v OPN vključili tudi podlage za operativne instrumente, ki jih omogoča zakonodaja in ki bi omogočili učinkovito urejanje podobe mestne krajine, predvsem z vidika nedovoljenega oglaševanja in vzdrževanja stavb ter odstranjevanja ruševin, pa tudi neprimernega ravnanja z drevesi z uvedbo sečnega dovoljenja tako za osebno kot javno rabo,« je povzel pripombe Janez Koželj, mestni svetnik in predsednik odbora za urejanje prostora.
