Pot na Mah, ki so jo v začetku junija tudi uradno predali v uporabo, ni samo še ena interpretacijska pot, s katero v krajinskem parku usmerjajo obiskovalce. »Poleg doživetja lepot se lahko na poti tudi kaj novega naučijo. Ob tem ni nepomembno, da je bila zgrajena z več viri financiranja: dobrih 50.000 evrov smo prispevali sami, naš partner pa je bila tudi občina Brezovica,« je povedal Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, obenem pa poudaril pomen sodelovanja med parkom, lokalno skupnostjo ter njenimi prebivalci, brez katerih ne bi mogli urediti poti. »Prebivalci se morajo prepoznati v zavedanju, da živijo v krajinskem parku, da posedujejo lepote parka in da jih znajo tudi ohranjati. Krajinski park ustvarja pogoje za gospodarski razvoj različnih panog,« še pove Kastelic in doda, da je Pot na Mah tipičen primer odličnega sodelovanja z lokalno skupnostjo, kar je tudi resnična vrednost nove poti. »Zagotovo je k temu prispevalo tudi dejstvo, da nekaj naših zaposlenih živi na območju krajinskega parka.«
Na Barju izkopali
50 manjših mlak
Izhodiščna oziroma vstopna točka za novo pot je pri gasilskem domu PGD Prevalje - Goričica pod Krimom, kjer je tudi manjše urejeno parkirišče. »Občina je za ta namen uredila tudi avtobusno postajo in manjše otroško igrišče,« pove Jasna Tarman, naravovarstvena svetovalka, ki park pogosto obišče tudi v prostem času. Med prečkanjem glavne ceste skozi vas – na urejen prehod za pešce bo zaradi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj treba še malo počakati – pove, da je Pot na Mah eden od rezultatov projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE Amphicon, v katerem krajinski park sodeluje od konca leta 2019. Projekt celostno naslavlja problematiko upadanja populacije dvoživk zaradi izgube življenjskega prostora in njegove razdrobljenosti. Med drugim je bilo na Ljubljanskem barju izkopanih 50 manjših mlak, namenjenih dvoživkam, izboljšanih je bilo več kot 15 hektarjev mokrotnih travnikov in zasajenih več kilometrov mejic.
»Ime Pot na Mah ni naključje. Domačini to ime še vedno uporabljajo za imenovanje barja,« pove Jasna Tarman in nas po krajšem vzponu na osamelec Goričica usmeri na pot. Pri prvi kmetiji na levi zavije pot čez dvorišče kmetije in naprej na urejen makadam. Pot je označena s kažipoti, ki so dobro vidni. Čeprav jo lahko prevozite s kolesom (da bi preprečili vožnjo s štirikolesniki, so na sredini poti postavili železni količek), družine z majhnim otrokom pa z malo volje tudi z otroškim vozičkom, primernim za grobe terene, je 3,8 kilometra dolgo pot najlepše prehoditi. »Prva informacijska tabla pokaže, kakšna je podoba barja, ko je pod vodo. Naprej pa se odpre pogled proti Goriškemu mahu, gre za ožje zavarovano območje, ki je ostanek visokega barja in je danes rastišče redkih rastlinskih vrt in nahajališče metuljev,« ob prvih tablah pove sogovornica. Trasa se nato nekoliko spusti in se nadaljuje po Kravji poti. »Imena si seveda nismo izmislili sami. Pot, ki je bila sicer zaraščena in smo jo na novo uredili, je pod tem imenom tudi vrisana v kataster,« nadaljuje sogovornica in doda, da si želijo pestrost živalskih in rastlinskih vrst ohraniti za zanamce. Pri tem opozori tudi na brezov gaj, ki je indikator ohranjenih plasti šote.
Žabjecedo postavili
v učilnico na prostem
Na polovici poti, ki jo popestrijo tako nadležni komarji kot čarobni in pisani metulji, k čarobnosti barja pa prispevajo tudi žvrgolenje in preleti ptic ter oglašanje žab iz okoliških mlak, obiskovalce pričaka zavetje učilnice na prostem. Gre dejansko za pontonsko hišo, ki se ob poplavljanju dviguje z gladino vode. »Na hišo smo namestili žabecedo, kot smo poimenovali ploščice s črkami, za katerimi se skrivajo krajši zapisi vsebin o dvoživkah. Nismo hoteli, da bi bilo vsebin preveč,« pove strokovnjakinja in pogled usmeri na mlako, ki prav tako služi kot učilni pripomoček. »Nove mlake smo prepustili naravnemu razvoju, smo pa veseli, da so se v dveh sezonah uspešno zarasle z obrežnim in vodnim rastlinjem.«
Zunanja učilnica, tudi zaradi sence, služi kot prijeten prostor za krajši počitek. Nekaj metrov naprej pa je sredi travnika manjša opazovalnica za ptiče. Gre za razgledno hišo, ki jo je financirala in postavila občina Brezovica. V njej so predstavljene vrste ptic, ki živijo na tem območju, z nekaj vztrajnosti pa jih je mogoče tudi videti v živo.
