»Ta skok je krona ob koncu šolanja na rudarski šoli, na kateri sem pridobil poklic, ki ga bom z veseljem opravljal,« je dejal Urh Skok, eden od letošnjih 34 novincev, ki bodo delali v edinem še delujočem rudniku pri nas. S tem je uradno postal rudar in postal enakovreden drugim kameratom, ki v jami delajo z ramo ob rami. Doslej so v rudarski stan sprejeli 3936 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektrosmeri, v zadnjih letih pa so se jim pridružili še inženirji rudarstva in geotehnologije. In prav sprejem novincev v rudarski stan je vsako leto dogodek, ki ga rudarji združijo s praznikom, ki ga praznujejo 3. julija. »Na ta dan je v mestu vselej čutiti neko posebno vznemirjenost, mesto dobesedno obstane, ko zaigra rudarska godba in se več sto rudarjev družno, v koloni, odpravi proti mestnemu stadionu, kjer so na tribuni zbrani njihovi kamerati, družine, novince in drugi gostje ter prebivalci, ki si z zanimanjem ogledajo slovesnost, posvečeno dnevu rudarjev,« pravi Velenjčanka Danijela Hlupić.
Rudarji pomagali zgraditi Velenje
Skok čez kožo je že tri leta šega, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, zato je ravno sprejem novincev v rudarski stan toliko večji dogodek. Vsako leto pa eden od gostov opravi tudi častni skok in ta je letos pripadel domačinki, ministrici za pravosodje Andreji Katič, ki je tudi sama odraščala v rudarski družini. »Spomnim se onesnaženega zraka, ki smo ga vdihavali, krajine, ki je izginjala pred našimi očmi, ter ruševin hiš, ki so si jih ljudje zgradili z odrekanjem,« je poudarila Katičeva v govoru rudarjem in ga sklenila v upanju, da bo država zagotovila pravičen prehod iz obdobja rabe premoga v zeleno prihodnost za vse, tudi tiste, ki so tako ali drugače povezani s proizvodnjo energije. »Če želimo, da mladi ostanejo v dolini, jim moramo omogočiti lepšo prihodnost,« je še poudarila.
Da je rudarstvo tradicija, ki bo v dolini ostala večna, je prepričan tudi generalni direktor velenjskega premogovnika Marko Mavec. »Že skoraj stoletje in pol spreminjamo podobo Šaleške doline in širše regije. V vsem tem času smo bili motor in gonilo gospodarskega in družbenega razvoja, roke rudarjev so z udarniškim delom in samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole ter preostalo potrebno infrastrukturo. V vsem tem času smo iz globin Šaleške doline pridobili več kot 264 milijonov ton premoga. V času največje intenzitete, ko smo ga izkopali pet milijonov ton na leto, smo skupaj s Termoelektrarno Šoštanj zagotavljali poceni elektriko za potrebe skoraj polovice Slovenije,« je dejal Mavec. In dodal, da ga danes izkopljejo le še dva milijona na leto. V zadnjem času pa so izvedli nekaj posodobitev, ki so v prid vsem prebivalcem. Med drugim so zagnali novo ventilatorsko postajo, s katero bodo razbremenili obstoječi v Pesju in Šoštanju, s čimer se bodo zmanjšale tudi neželene vonjave v neposredni bližini urbanih središč. A tudi po zaustavitvi odkopavanja premoga rudarje čaka petnajst do dvajset let intenzivnega dela. V podzemlju je namreč več kot 50 kilometrov jamskih rovov, ki jih morajo kakovostno zapreti ter poskrbeti še za druge degradirane površine. Da je rudarstvo ponos doline, je prepričan tudi velenjski župan Peter Dermol. »To, da tu živijo družine, ki so rasle in služile kruh z rudarstvom, pa je jasen znak odločevalcem v državi, da morajo to upoštevati pri snovanju ekonomskih in drugih analiz,« je dodal.
