V Domu starejših Škofljica so partizana Ivana Benedika - Matička ob častitljivem jubileju, njegovem 101. rojstnem dnevu, poleg njegovega sina Danila z ženo Nado obiskali tudi predsednica krajevne organizacije Zadvor - Sostro Mija Marija Kocjančič, nekdanji predsednik omenjene organizacije Jožef Martini in predsednik krajevne organizacije Vevče - Zgornji Kašelj Marko Alauf. Obe delujeta pod okriljem Zveze borcev za vrednote NOB Moste - Polje.
Sporočilo partizana je bilo ponovno, da se »z vojno se ni za špilati«, s čimer je pritrdil besedam, ki jih je izrekel tudi ob svoji 100-letnici. Spomnil je, kako hudi časi so bili v letih vojne. Ob tem je Marko Alauf, ki Ivana Benedika pozna že dolgo, saj sta bila z Alaufovim pokojnim očetom prijatelja, dodal: »Nam mlajšim, ki nismo doživeli vojne, je od nekdaj želel prenesti načela, za katera so se borili. Večkrat je rekel, ne popuščati, mi smo se borili, da imate danes to, kar smo dosegli.«
Odločen in pošten borec
»Oče je bil vedno odločen človek in borec v več pogledih,« je dejal Benedikov sin Danilo.
Ivan Benedik - Matiček je izgubil očeta, ko še ni bil star štiri leta, mati pa zanj zaradi revščine ni mogla skrbeti, zato je odrasel v rejništvu. O tem je Jožefu Martiniju, ki je pred šestimi leti po Matičkovem pripovedovanju zapisal njegovo življenjsko zgodbo, dejal, da se je pri rejnici, kljub oskrbi, vedno počutil tujca.
Ko je šel med partizane, se je najprej pridružil Molniški četi, prvi slovenski partizanski enoti, ki je nastala 13. julija 1941. Na svoji vojni poti se je, kot je poudarila Mija Marija Kocjančič, srečal s tremi narodnimi heroji iz Zadvora in Podlipoglava, z dvema neposredno.
Njegov poveljnik je bil na začetku komandant Franc Rozman - Stane, ki je po besedah Ivana Benedika kot izkušen španski borec v njihovo enoto vnesel red, disciplino in pravega borbenega duha. »S komandantom Stanetom, ki je spoštoval hrabre in poštene borce, kar vse je bil Matiček, sta se dobro razumela,« je izpostavila Mija Marija Kocjančič. Komandant se je tudi osebno zavzel za to, da so Matička, ko je bil na Jančah s strelno kroglo ranjen v oko in kolk, kljub nevarnosti odpeljali v zavetje na Polico, kjer ga je oskrbel živinozdravnik. Še pred tem je, ko je bil ranjen in je izgubil oko, bil med prvimi, ki so bili na bojišču, ob njem frizer. Ker ni bilo zdravnika, mu je poškodovano veko v živo s škarjami oskrbel kar on. Po osvoboditvi sta se s frizerjem po naključju srečala v Ljubljani, ko je Matiček vstopil v njegov frizerski salon.
Ko so ranjenega Ivana Benedika pripeljali v zavetje, ga je čez kakšen mesec v konjski vpregi ob pomoči še neke ženske mimo Italijanov pretihotapila Justina Trtnik, žena narodnega heroja Toneta Trtnika - Tomaža, ki je bil tedaj že ubit kot talec. »Koliko poguma je bilo v tem dejanju, si danes lahko le predstavljamo. Da bi pomagali partizanom, sta spravili v nevarnost sebe in vso svojo družino,« je v svojih spominih pred leti dejal Matiček. V hiši Trtnikovih si je opomogel in čeprav je ostal brez očesa, ki mu ni bilo pomoči, se je čez čas vrnil v boj.
Ko so partizansko četo leta 1943 napadle belogardistične enote, je bil med partizani tudi težko bolan Jože Moškrič, narodni heroj. Ko ga je Ivan Benedik želel rešiti s Police, ker sam ni mogel hoditi, je Moškrič to odločno zavrnil in se ni pustil prepričati. Ni želel, da bi kdo zaradi njega izgubil življenje. »Domobranci so Moškriča ujeli, ga mučili in ustrelili,« je dejala Mija Marija Kocjančič.
Boj za svobodo naroda
Za Ivana Benedika - Matička, ki je bil v partizanih večkrat ranjen, je poznavalka lokalne vojne zgodovine še dejala, da je bila njegova borbenost izjemna. »Po vseh ranah se je še vedno bojeval in ves čas ostal zvest svojim stališčem.« Ali kot je povedal v svojih spominih: »V težkih razmerah smo se borili za svobodo naroda in pravičnejši družbeni red.« Jožef Martini je tudi dejal, da je šel »Matiček skozi celotno svoje življenje brezkompromisno naprej. Točno je vedel, kaj je njegova pot, in to brez kakršnih koli kalkulacij. Pri tem se mi zdi tudi pomembno, da nikoli ni bil sovražen do tistih, ki so bili na drugi strani. Seveda je kritičen, vendar revanšizma ne pozna. Vedno je o tem govoril z odmerjenimi in odločnimi besedami ter ob tem jasno povedal, kaj so njegove vrednote.«
