Prva poslovalnica tuje verige s hitro prehrano KFC je konec junija odprla vrata na Tržaški cesti 54 v Ljubljani. Neuradno smo izvedeli, da naj bi si poslovalnico prizadevali odpreti že v drugi polovici maja, a so odprtje prestavili zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenj. Toda prostor, v katerem posluje KFC in je po podatkih geodetske uprave v lasti družbe Projekt Tržaška, še vedno nima uporabnega dovoljenja, so nam v četrtek potrdili na ljubljanski upravni enoti.
Dokumentacija, ki jo hranimo v uredništvu, kaže, da je družba Projekt Tržaška lanskega oktobra sicer pridobila uporabno dovoljenje za novi objekt ob Tržaški cesti, vendar le za trgovski del, ki ga najema Spar Slovenija, in za garažo. Prostor, v katerem posluje KFC, je bil po prvotnem gradbenem dovoljenju predviden za poslovni prostor banke. Zato je družba Projekt Tržaška morala pridobiti novo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti iz poslovne v gostinsko. Tega je upravna enota (UE) Ljubljana izdala konec letošnjega marca, iz njega pa je razvidno, da je rekonstrukcija med drugim vključevala vgraditev dveh dvigal in okna za prevzem spletnih naročil hrane ob steklenem vhodu, ki je usmerjen proti Tržaški cesti.
Za uporabno dovoljenje zaprosili konec junija
Na upravni enoti so v četrtek dejali, da so vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja prejeli v zadnjem tednu junija. To vlogo sedaj pregleduje uradnik, ki mu je bila dodeljena. »Gre za manj zahteven objekt, zato tehničnega pregleda ne bo in se bo uporabno dovoljenje izdalo, če bo po pregledu vloge in dokumentacije ugotovljeno, da je zahteva popolna,« so pojasnili na upravni enoti in dodali, da morajo biti za izdajo uporabnega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji, skladno z veljavno zakonodajo. Ob tem so priznali, da niso seznanjeni z informacijo, da naj bi se v prostoru že izvajala dejavnost.
V podjetju Global Fast Food, ki upravlja verigo restavracij s hitro prehrano KFC v Ljubljani, smo želeli preveriti, ali drži, da so poslovalnico na Tržaški cesti odprli kljub temu, da upravna enota še ni izdala uporabnega dovoljenja, in ali imajo vsa druga potrebna dovoljenja. V telefonskem pogovoru so dejali, da dogajanja ne želijo komentirati. So pa pred slabim tednom v Poslovni register Slovenije vpisali novo poslovno enoto KFC Arena, ki bo stala na Moskovski ulici, kjer zdaj že deluje Woop! Arena. Za pojasnila smo prosili tudi družbo Projekt Tržaška, vendar odgovorov še nismo prejeli.
Anonimno prijavo dobili aprila
Ljubljanska območna enota gradbene inšpekcije inšpektorata za naravne vire in prostor je že 2. aprila letos prejela anonimno prijavo v zvezi z domnevno neskladno uporabo trgovsko-poslovnega objekta na Tržaški cesti 54, in sicer v delu, ki se nanaša na gostinski lokal s hitro prehrano. »Inšpekcijski postopek še ni bil uveden. Prijava bo obravnavana skladno z zakonodajo, zakonskimi pristojnostmi inšpektorjev ter kriteriji in prioritetami dela gradbene inšpekcije,« so sporočili z inšpektorata. Ob tem so poudarili, da se inšpekcijski postopek ne začne neposredno po prejemu prijave domnevnih nepravilnosti, temveč »ko inšpekcijski organ opravi v ta namen kakršnokoli dejanje«.
Če gradbeni inšpektor ugotovi, da objekt ali njegov del nima uporabnega dovoljenja, lastniku odredi prepoved uporabe objekta do izdaje tega dovoljenja. Enako ukrepa tudi, če ugotovi druge primere neskladne uporabe objekta: če se objekt ali njegov del uporablja v nasprotju z izdanim gradbenim ali v nasprotju z izdanim uporabnim dovoljenjem. Inšpekcijski postopek se zaključi, ko inšpektor ugotovi zakonito stanje, torej ko investitor pridobi novo gradbeno ali uporabno dovoljenje.
Inšpektor lahko zoper investitorja uvede tudi prekrškovni postopek, če ta uporablja objekt brez uporabnega dovoljenja oziroma če uporabo dovoli komu drugemu. Z gradbenim zakonom določene globe za tak prekršek so odvisne od tega, za kako velikega investitorja gre, in od razvrstitve objekta glede na njegovo zahtevnost. Ker gre po podatkih upravne enote v primeru gostinskega lokala na Tržaški cesti za manj zahteven objekt in je investitor po podatkih Ajpesa mikro podjetje, mu v primeru prekrškovnega postopka grozi globa v višini od 10.000 do 30.000 evrov. Pravni osebi podjetja pa še od 2500 do 5000 evrov.
Ljubljanska UE lani izdala skoraj 1500 uporabnih dovoljenj
»Z uporabnim dovoljenjem se tako zagotavlja, da se objekti dejansko gradijo, kot je dovoljeno v izdanem (gradbenem, op. a.) dovoljenju, prav tako se preko postopka izdaje uporabnega dovoljenja zagotavlja, da udeleženci pri gradnji gradijo objekte na način, ki zagotavlja varno in kakovostno gradnjo,« so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Izpostavili so, da je pridobitev uporabnega dovoljenja tudi v interesu investitorjev, saj denimo banke, Eko sklad in druge institucije od strank zahtevajo zagotovilo, da imajo legalno zgrajene objekte, če zanje želijo denimo pridobiti kredit ali subvencijo.
Uporabno dovoljenje morajo investitorji pridobiti za zahtevne in manj zahtevne objekte, za katere je po gradbeni zakonodaji predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja. Izda ga organ, ki je predhodno izdal gradbeno dovoljenje, torej ministrstvo za naravne vire in prostor ali upravne enote. V UE Ljubljana, ki je največja v državi, so lani izdali 1446 uporabnih dovoljenj, v prvi polovici letošnjega leta pa 413. Na ministrstvu so ocenili, da letno običajno prejmejo okoli 70 zahtevkov za izdajo uporabnih dovoljenj.
Postopek izdaje običajno traja od tri do šest mesecev, odvisno od popolnosti posamezne vloge, obremenjenosti uradnika in podobno, so dejali v UE Ljubljana. Dodali so, da zakonodaja pozna več vrst uporabnih dovoljenj, od posamezne vrste pa je odvisno, kaj vse mora stranka v postopku skupaj z vlogo za izdajo dovoljenja posredovati upravni enoti. Če investitor poda vso ustrezno dokumentacijo in gre za nezahtevni objekt, ki ne terja tehničnega pregleda, je uporabno dovoljenje lahko izdano v približno 20 dneh, so povedali na ministrstvu. Za zahtevne objekte se uporabno dovoljenje lahko izda v približno 40 dneh, pod pogojem, da na tehničnem pregledu ni bilo odkritih večjih pomanjkljivosti, so sporočili z ministrstva.
»Razlogi, da se postopek izdaje uporabnega dovoljenja zavleče, so v večini primerov neskladnost objektov, grajenih z gradbenim dovoljenjem, pomanjkljiva dokumentacija in tudi obremenjenost razpoložljivega strokovnega kadra na upravni enoti,« so pojasnili v UE Ljubljana. Tudi na ministrstvu so dejali, da so vzroki za dalj časa trajajoč postopek različni. Problem je lahko v tem, da gradnja še ni dokončana, da so projektna dokumentacija ali dokazila o zanesljivosti objekta pomanjkljivi, da objekt ni bil grajen skladno z gradbenim dovoljenjem, včasih pa na to vpliva tudi trajanje poskusnega obratovanja, so našteli na ministrstvu.
Na inšpekciji so povzeli ugotovitve iz akcij nadzorov v letih 2022 in 2023, v katerih so poleg skladnosti uporabe objektov preverjali tudi druge stvari. »Do zdaj pridobljeni rezultati akcije nadzora nad gradnjo, uporabo in izpolnjevanjem bistvene zahteve univerzalne graditve ter rabe gostinskih stavb kažejo, da ima vsak drugi gostinski objekt, obravnavan v akciji, nepravilnosti – bodisi je nedovoljen ali pa se uporablja brez ustreznega uporabnega dovoljenja oziroma je kršena bistvena zahteva objekta. V primerjavi z akcijo, ki smo jo izvedli v letu 2022, ko smo preverjali uporabo objektov v javni rabi, se je število objektov, pri katerih smo ugotavljali kršitev, povečalo za 19 odstotkov,« so sporočili z inšpektorata.
Kadrovski primanjkljaj
gradbene inšpekcije
Gradbena inšpekcija, ki lahko preveri, ali imajo objekti uporabna dovoljenja in se tudi uporabljajo skladno s temi dovoljenji, je že leta kadrovsko podhranjena, je razbrati iz letnega poročila inšpektorata za naravne vire in prostor za leto 2023. V poročilu so ocenili, da jim primanjkuje vsaj 25 gradbenih inšpektorjev. Konec lanskega leta je bilo po podatkih inšpektorata zaposlenih 63 gradbenih inšpektorjev, kar je štiri manj kot konec leta 2022. Inšpektorat je opozoril, da se je v zadnjih desetih letih tudi povečalo število pristojnosti oziroma obveznosti teh inšpektorjev. Vse to je botrovalo stanju, ko gradbeni inšpektorji vseh obveznosti ne morejo več opravljati v predpisanih rokih. »Posledice neizpolnjevanja z zakonom določenih obveznosti pa so daljnosežne in ne vplivajo le na delovanje inšpektorata za naravne vire in prostor, ampak tudi na delo več drugih državnih organov, na javni interes, na pravno varnost državljanov in tudi na sam prostor,« je v svojem zadnjem poročilu poudaril inšpektorat.
