Ljubljanski promet temelji na vpadnicah, ki vodijo z obrobja do središča mesta. Tudi glavnina prog Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) pelje iz posameznih delov na robu do Bavarskega dvora ali Slovenske ceste v centru. Nekaterim potnikom je mestno središče cilj, za mnoge pa le prestopna točka na poti z enega konca mesta na drugega. Manj je oprijemljivih in izvedljivih predlogov, ki bi nakazovali, kako bi se razmere uredile na način, ki bi razbremenil mestno središče in obenem omogočil potnikom bolj učinkovito in predvsem hitrejšo možnost potovanja skozi različne dele mesta.
Tangentna linija 22
Skozi središče mesta vozijo skoraj vse glavne proge LPP. Med izjemami je proga 22, ki povezuje Nove Fužine s Šiško. Omenjena linija gre skozi obsežen kos Ljubljane – prečka Moste, Nove Jarše, Bežigrad in Šiško, zaobide pa strogi center. Za ilustracijo smo preverili, kakšen je potovalni čas med omenjenima postajama, če potujemo s progo 22 in če bi potovali z drugimi progami s prestopom v središču mesta. Na osnovi podatkov iz aplikacije google zemljevid smo ugotovili, da je potovanje na obodni liniji ugodnejše za tretjino oziroma za potnika krajše za 10 do 15 minut. Ta številka velja za optimalen potovalni čas, v prometni konici so razlike večje. V Ljubljani je sicer še nekaj tako imenovanih tangentnih linij, ki povezujejo različne dele predmestja brez postanka v središču mesta. Tak primer je proga 21, ki povezuje Gameljne in Beričevo na severu Ljubljane, ali pa proga 24, ki povezuje BTC in Vevče.
Podobnih tangentnih linij pa bi bilo v mestu lahko še več. Koalicija za trajnostno prometno politiko, neformalno združenje nevladnih organizacij s področja urejanja mobilnosti, je lani pripravila koncept Zmaj – za povezan javni promet v Ljubljani. Koncept vključuje korenito preureditev javnega potniškega prometa, med drugim za vpadnice predvideva 24 metrov dolge avtobuse, posebne koridorje, po katerih bi avtobusi vozili ločeno od drugega prometa, in nove obodne proge. Še preden so lani koncept predstavili javnosti, so imeli predstavitev na mestni občini. »Odziv ni bil dober. Župan je v edini javni izjavi omenil, da je težava sredinski potek pasov, ki so predvideni za javni promet, kaj več v zvezi z tem, kaj bi še bilo narobe, pa nam ni uspelo izvedeti,« nam je povedal Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, ki je sodeloval pri razvoju koncepta. Zmaj med drugim predlaga še štiri obodne proge po vzoru proge 22.
Hitra proga Dolgi most–Šiška
Nekaj dni smo preko spletne aplikacije preverjali časovno učinkovitost predlaganih obodnih prog v času jutranje konice in jih primerjali z obstoječimi progami, ki vodijo skozi mesto in večinoma zahtevajo prestop. Obodne proge so bile približno za tretjino hitrejše kot obstoječe linije javnega potniškega prometa. Največjo diskrepanco smo opazili na liniji med Rudnikom in Dolgim mostom (južna tangenta), kjer bi z novo obodno progo za potovanje potrebovali okoli 13 minut, z obstoječimi linijami LPP pa v povprečju okoli 50 minut. Pri povezavi Dolgi most–Remiza (zahodna tangenta) je bila obodna proga za 30 minut hitrejša. Z obstoječimi linijami bi za pot med Dolgim mostom in Šiško skupaj s prestopom potrebovali v povprečju več kot 45 minut. Vožnja z osebnim avtomobilom, ki smo jo uporabili za merjenje časa na predlaganih progah Zmaj, je seveda hitrejša od mestnega avtobusa, ki bi dejansko vozil po tej trasi, zato so omenjene številke zgolj za ilustracijo, koliko hitrejša je pot, ki se izogne centru mesta. Kljub temu je opaziti, da je obodna proga za tretjino hitrejša od potovanja skozi mestno središče.
Težava ni v konceptu, ampak volji
Žal so obodne proge le ideja. »Ideja koncepta Zmaj temelji na izhodišču, da je trenutni sistem nastal z naravnim razvojem omrežja od tramvaja preko trolejbusov do avtobusov z dopolnjevanjem in podaljševanjem prog. Sam sistem je tako danes precej kompliciran, težko razumljiv za potnike in brez jasne hierarhije pomena linij,« je ključno težavo pojasnil Simon Koblar z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Opozarja še, da pri mestnem potniškem prometu ne gre za vprašanje koncepta ali ideje, ampak za vprašanje volje: »Najprej potrebujemo politično odločitev o tem, ali želimo javni promet v mestu dvigniti na višji nivo.«
