Potem ko je lani maturirala na gimnaziji Celje – Center, je Pia Jelena Neytiri Džakulin Pekarović letošnje leto želela izkoristiti zase. »Vzela sem si prosto leto ali kot pravijo v tujini – 'gap year', da ta del življenja posvetim potovanju, ustvarjanju in odkrivanju sebe,« je dejala devetnajstletnica, s katero smo se ob odličnem pražencu ter v družbi njene družine in prijateljev pogovarjali ob predstavitvi njene prve knjige oziroma priročnika za učenje komunikacijskih osnov novih jezikov Kako postati poliglot.
Na samostojno potovanje pri 16 letih
Kot je povedala energična sogovornica, je bilo lani na več ravneh eno najnapornejših let doslej. Presenetljivo pa v njeni retrospektivi ni čutiti grenkobe, temveč lahkotno navdihujočo luč. Po zaključku splošne gimnazije, ki se je pokrila s pandemijo in karanteno, in mature jo je poleti pretresla še smrt vrstnika. Vse skupaj je začinila še izkušnja celostne prijave na mednarodni študij psihologije v tujini, ki je bila takrat načrtovana kot enoletna izkušnja pred vrnitvijo v Ljubljano in začetkom študija medicine. Ob pisanju motivacijskih pisem in življenjepisa je odprla predale z nagradami in dosežki, ki so
ji razširili pogled na lastne interese in sposobnosti.
Zadnjih nekaj mesecev se je z ekipo mladih potopila v svoj prvi večji podjetniški podvig, napisala je knjigo, jo samozaložniško izdala in pripravila spletno trgovino, preko katere bodo prodajali priročnike in razvili potencial knjige. Čeprav se je končno pisanje zgodilo v zadnjih nekaj mesecih, se ideja ni razvila čez noč. Ideja za priročnik se ji je utrnila na njenem prvem samostojnem potovanju pri 16 letih leta 2019, kjer je v Španiji ob iskanju morja ugotovila, da je bistvo jezika komunikacija in da ne smemo pustiti, da nam kompliciranje in perfekcionizem pri slovnici odvzameta prav to.
Po zaslugi družine, še posebej mame, pa se je njena jezikovna pot začela že veliko prej. Že v vrtcu je obiskovala tečaja angleščine in nemščine, v gimnaziji pa si je za tretji tuji jezik izbrala še španščino. »Jezikovno širino sta mi nedvomno prinesla tudi oba dedka, ki prihajata iz Srbije, eden od njiju se je z družino preselil v Švico. Sorodnike imam tudi v Belgiji,« je povedala in kljub temu da je že mlada dama, z otroško iskrivostjo prizna, da ji družina pomeni ogromno in da se zelo veseli tradicionalnega morja s starejšim bratom, babico in dedkom, kjer bodo preživljali kvaliteten dragoceni čas ob potapljanju in večernem kartanju.
Počitnice v Španiji podlaga za priročnik
Pia, kot je dejala, da naj jo kličemo, že vse življenje potuje, s tem pa je tudi dobila priložnost, da odrašča ob najrazličnejših kulturah in ljudeh. Kot 15-letna je s Plesnim forumom Celje odpotovala na Kitajsko, kamor se je leto dni kasneje vrnila na debatno tekmovanje WSC, po tekmovanju pa je vse poletje sama potovala po državi. Že prej omenjene počitnice v Španiji in temeljite priprave nanje pa so bile osnova za priročnik. »V zadnjih tednih pouka sem si pripravila sto strani zapiskov španščine, v katere sem vključila vse od nepravilnih glagolov, besedišča najrazličnejših tematik, vseh slovničnih struktur, ki smo jih obdelali v enem letu, do celo specifičnih izrazov za tradicionalno hrano,« je ob predstavitvi povedala Pia in nadaljevala, da se je v kopalkah in brisači čez ramo že po nekaj minutah hoje iz hotela proti plaži izgubila. »Ko ustavim gospo, ki je v obeh rokah nosila težke nakupovalne vrečke, ugotovim, da se v angleščini ne bova mogli nič zmeniti. Spomnim se celega leta pouka, vseh oblik nepravilnih glagolov in večernih ur njihovega učenja. V glavi sestavljam vljudno vprašanje, a po pogledu ženske, da se ji mudi, spregovorim le ¿Donde el mar?, kar v dobesednem prevodu pomeni kje – morje. Gospe se oči zasvetijo, odloži vrečke in me napoti do morja,« se je spomnila najstnica in omenila, da se je podobno, le da v kitajščini, sporazumevala tudi s sovrstniki med vožnjo z vlakom po Kitajskem.
Študij želi nadaljevati v Španiji ali na Dunaju
A da ne bo pomote – odličnjakinja na gimnaziji je priznala, da šola da ogromno znanja, vendar bi bil morda vseeno potreben dodaten pristop k učenju, ki bi bil bolj praktičen in komunikacijsko usmerjen. Kot je njen priročnik Kako postati poliglot, ki pomaga usvojiti osnovne fraze, ki jih imaš pripravljene v glavi in se lahko z njimi pogovarjaš že naslednji teden, ko se odpraviš na potovanje.
Sama ne mara vprašanja »Koliko jezikov znaš?«, saj nima dobrega odgovora, kdaj definiramo, da jezik znamo. Zdi se ji, da se med vrsticami vprašanje osredotoči na čisto napačen pogled, ki je pogost vzrok anksioznosti posameznikov, ki se začenjajo učiti novega jezika. Če pa že mora odgovoriti, pove naslednje: »Moj materni jezik je slovenščina, dedek me je naučil srbsko, med poletnimi počitnicami na morju sem pobrala hrvaščino. Pri štirih sem se začela učiti nemško in angleško, med gimnazijo in na potovanjih pa sem spoznala še španščino. Zadnje čase so moje zanimanje pritegnili še mnogi drugi jeziki, od romanske italijanščine in francoščine, preko ASL – angleškega znakovnega jezika pa vse do jezikov 'čisto norih dimenzij', kot sta arabščina in kitajščina.« Pia bo jeseni študij psihologije po vsej verjetnosti nadaljevala na jugu Španije ali na Dunaju. A kjer koli bo, težav s sporazumevanjem ne bo imela.
