Cicke so bile nekoč v tem delu Zasavja poleg čolnov edino transportno sredstvo za prevažanje ljudi in tovora z enega na drugi breg Save. Danes edino še delujočo uporablja nekaj šolarjev in krajanov, večinoma pa pohodniki in planinci. Ministrstvo za kulturo cicko opredeljuje kot kovinsko potniško kabino za dve osebi, obešeno na jeklenice, ki so speljane z enega na drugi breg reke Save. Potnika jo upravljata ročno z vrtljivim kolesom. Cicka pri Zidanem Mostu, postavljena leta 1953, je delo samouka iz Podkraja in je edina ohranjena od treh znanih na odseku Hrastnik–Zidani Most. Po nekaterih podatkih je ena izmed dveh ali treh še delujočih v Sloveniji, po drugih pa naj bi bila celo ednina še ostala.
Na začetku leta 1947
Cicke so domačini začeli delati po drugi svetovni vojni. Leta 1947 so začeli graditi prvo. Ena je bila pri osnovni šoli v Podkraju, druga pri Hribarju, tretja pri Rotarju. Prvo žico so vlekli čez Savo s čolnom, kar so financirali s prostovoljnimi prispevki, dela pa so se začela na podlagi soglasij krajanov, ki so imeli v lasti zemljišča. Danes je delujoča cicka le še Rotarjeva pri železniški zapori pri Zidanem Mostu.
Cicke so se po obliki sčasoma malce spremenile. Vedno so bile kovinske, nikoli lesene. Sprva so bile odprte, pozneje zaprte do višine pasu stoječega odraslega človeka. Enkrat so morali zamenjati tisto pri šoli, ker je bila prevelika za štiri ljudi in pretežka. Prvo nosilno vrv pri Rotarju je dal Rudnik oziroma Cementarna Trbovlje, drugo je v Kresnicah kupila krajevna skupnost. Ves čas so vse delali in urejali krajani. Pri Hribarjevi cicki so bili nosilni stebri ves čas leseni, pri preostalih betonski. Nosilna kolesa za cicke so vlivali v Dobovi, Rotarjeva se je obnavljala v Hrastniku, v kemični tovarni. Traverze na kranjski in štajerski strani pri šoli so leta 1976 pripeljali iz Šmartnega ob Paki. Vrtljiva kolesa žičnice pri Rotarju so izdelali v rudniških delavnicah v Trbovljah. Kjer so danes Kajičevo poslopje in avtobusi, je eden predhodnih Kajičevih zgradil cicko, ki jo je imel za svoje potrebe. Ko je zgradil hišo, je cicko podrl.
Plačilo v dveh obrokih
Lastnik Rotarjeve cicke je pozneje leta 1969 to prodal krajevni skupnosti za sedemdeset tisoč takratnih dinarjev. Krajevna skupnost ni imela toliko denarja, zato so se dogovorili, da jo plačajo v dveh obrokih. Od takrat dalje je bila lastnica cick krajevna skupnost, ki je morala skrbeti tudi za vzdrževanje in obnavljanje. Leta 1973 so obnovili nosilno vrv. Edina še obstoječa cicka je bila obnovljena pred nekaj leti, tudi s pomočjo trboveljskih planincev. Na cicko so dali tudi jekleno držalo za kolesa, saj jo zadnja leta največ uporabljajo planinci in pohodniki s kolesi.
Nekoč se je v službo s cicko vozilo 14 domačinov in osnovnošolci. Leta 1973 so pripeljali drugo vlečno žičnato vrv. Sedem krajanov je ponjo šlo v Kresnice, kjer so jo iz kamnoloma v hribih vlekli po tleh v dolino, tam pa zvili v kolut in jo prepeljali na železniško postajo, od tam pa v Hrastnik in naprej do Zidanega Mosta.
Tovorne cicke pri osnovni šoli Podkraj že dolgo ni več, je bila pa edina, ki so jo napeljali celo s hriba. Uporabljali so jo za transport drv s hriba za šolo čez Savo. Čeprav je obstajala velika nevarnost za nesrečo, so se pogosto z drvmi v njej vozili tudi krajani.
Policija iskala cicko
Zaradi cicke se je pred desetletji zgodila tudi manjša nevšečnost med sosednjima občinama. Po katastrofalnih poplavah leta 1992 je Občina Laško poškodovano cicko odpeljala na popravilo, ker so bili prepričani, da je njihova. O nameri niso obveščali, zato so krajani mislili, da so cicko ukradli. Kot pogrešano jo je iskala tudi policija. Danes je edina še obstoječa cicka vpisana kot dediščina, a ji preti, da bo šla v pozabo. Uporabljajo jo vse manj, mlajše generacije pa se z njeno usodo, čeprav gre za uradno dediščino in nadvse zanimivo stvar, ne ukvarjajo preveč.
Pred leti se je med snovanjem načrtov za novo cesto na štajerski strani Save razmišljalo celo o tem, da bi cicko odstranili. Krajani so odstranitev pogojevali s postavitvijo mostu, a je slednje še danes neuresničen projekt.
