Natanko štirinajst dni po vodnem razdejanju smo obiskali Črno na Koroškem. Podivjani Meža, Bistra in Javorski potok so porušili mostove, spodjedli in poplavili ceste, odnašali avtomobile in vse drugo, kar se jim je znašlo na poti, hiše in ulice so na debelo zalili z muljem … Obe trgovini v Črni sta bili več dni zaprti, ceste pa neprevozne, zato so hrano krajanom sprva dovažali s helikopterji. Mnoge službe niso delovale, pošta je bila zalita in so jo ponovno odprli šele konec minulega tedna. Cvetličarna je še vedno zaprta, prav tako tiskarna, poškodovano cesto iz mežiške smeri so za promet odprli v petek, prizadeti so tudi številni mali podjetniki, nam je v petek naštevala županja Črne Romana Lesjak.

Bojijo se morebitne nove ujme

Srečala sem jo pri Plečnikovem spomeniku, posvečenem spominu na žrtve prve in druge svetovne vojne. Ob tamkajšnjem vodnjaku je zalivala rože v cvetličnih koritih, ki so pred naravno katastrofo zaljšale ta kraj. »Rada bi, da bi bila Črna čim prej spet tako lepa kot prej,« je skromno pripomnila vidno izčrpana Lesjakova, ko smo se začudili, da počne tudi to. Domačini, s katerimi smo se pogovarjali, so nam namreč v en glas zatrjevali: Imamo čudovito županjo – srčno, zelo delavno in pozitivno.

»Skupaj z gasilci, gorsko reševalno službo, vojsko in z vsakim parom rok, ki so prišle sem, smo naredili ogromno in poskrbeli, da je Črna danes že videti bistveno drugačna kot tistega tragičnega dne. Glede na močno poškodovano infrastrukturo pa bo trajalo nekaj let, preden bomo vzpostavili prvotno stanje,« je realna županja Črne. »Strah nas je morebitne nove ujme. Včeraj mi je kar slabo postalo, ko sem videla nove črne oblake. Ne bojim se sanacije tega, kar se nam je zgodilo. Bojim se potencialne nove nevarnosti, zato si želim, da bi čim prej končali intervencijska dela ter uredili struge rek in potokov, potem pa se bo treba strokovno in odgovorno lotiti sanacije,« je prepričana Lesjakova.

Osip prostovoljcev

V občini Črna sta voda in mulj zalila kakih 150 objektov. Županja srčno upa, da jim bo uspelo vse obnoviti in ne bo treba nikomur graditi nove hiše. Posamezniki jim škodo na osebnem premoženju že prijavljajo, škodo na infrastrukturi pa bodo začeli popisovati danes. »Računamo tako na pomoč države kot tudi Evrope, kajti tako obsežne sanacije sami finančno nismo sposobni izpeljati,« je poudarila sogovornica.

Lopate, metle in samokolnice so štirinajst dni po tragediji v Črni še vedno najpogostejše delovno orodje. Po mestu ves čas kroži traktor, ki blatne ulice spira z vodo. Pri vsaki hiši na veliko odpravljajo posledice ujme. Hrup helikopterjev, ki so prve dni reševali od sveta odrezane ljudi in v Črno dovažali hrano, je potihnil. »Že zdaj je zaznati upad pozornosti za naše kraje. Tudi bistveno manj prostovoljcev se prijavlja, kot jih je bilo na začetku. Še vedno pa jih je dovolj, da obvladujemo razmere. Zelo pomembno je, da imamo tukaj še vedno tudi Slovensko vojsko, ki nam izdatno pomaga,« je hvaležna županja Črne. Po njenih besedah bodo v prihodnjih dneh potrebovali predvsem pomoč za bolj fina dela, prav tako težko mehanizacijo. Ker vsi krajani še nimajo dostopa do svojih hiš, nujno potrebujejo tudi še štiri mostove.

V štirih letih že drugič bežali

Zgolj čez začasno brv je dostopna tudi hiša družine Šušel v naselju Ludranski Vrh. Sicer trden jekleni most jim je odnesla pobesnela voda, potem ko so se obenj zataknili leseni štori. Osemčlanska družina, ki jo sestavljajo štiri generacije, je morala zapustiti dom. Ne prvič. Bežali so tudi pred slabimi štirimi leti, ko jim je zemeljski plaz v spalnico narinil smreke. Ne dolgo tega so si hišo znova lepo uredili, zdaj jim je spodnje prostore zalila voda in jim uničila pohištvo, avto je v garaži plaval v blatni vodi. Sušijo ga pred hišo in upajo, da ga bo mehanik še lahko usposobil za vožnjo.

Evakuacija Šušlovih je potekala kot v kakšnem ameriškem filmu. Do njih so se v petek, 4. avgusta, zjutraj prvi prebili gorski reševalci, ki so nameravali očeta Zorka, potem ko si je med ujmo hudo porezal nogo, prenesti do zdravniške oskrbe. A ker bi bilo to po strmem in blatnem terenu prenevarno, je moral počakati na helikopterski prevoz, reševalci pa so s seboj vzeli snaho Ano in štiriletno vnukinjo Jero, ki so si jo podajali z ramena na rame. Izjemno pogumna deklica med dveurno hojo in močnim deževjem ni potočila niti solzice, je nanjo ponosna mamica. Preostale družinske člane, tudi 88-letno prababico, so v petek pod večer na varno odpeljali s helikopterjem, v katerega so jih dvignili po jekleni žici, saj zaradi poplavljenega terena ni mogel pristati in je lebdel nad njihovo domačijo. Jerin oči Marjan se je v nedeljo vrnil še po nemško ovčarko Brino, saj je niso mogli naložiti v helikopter. Peš sta šla čez strm hrib v Črno. Bila je pod velikim stresom, zato je komaj zmogla naporno pot. »Vojno stanje je bilo. Dva dni je bila vsa Črna na nitki. Gasilci in gorski reševalci si zaslužijo vse pohvale. Upam, da se Črnjani zavedajo, da so tvegali svoja življenja, da so rešili njihova. Doma so imeli tudi sami poplavljeno, a so vse pustili, da so lahko pomagali drugim,« je sklenil Marjan.