»Vedno sem rad ustvarjal z rokami. Uživam, ko imam inženirski problem in najdem rešitev zanj. Ko sem bil otrok, sem iz drugega modela kolesa naredil svoje prvo športno BMX-kolo. Doma namreč nismo imeli denarja zanj,« je povedal pilot Primož Jovanović in dodal, da si je že kot otrok želel leteti. »Spomnim se, da sem si kupil bambusove palice in v kmetijski trgovini v Ajdovščini najlon, iz tega sem naredil jadralnega zmaja. Imel sem vizijo, kako poleteti z bližnjega nizkega hriba,« se je s kančkom otroške nostalgije spomnil na prvo željo po letenju.

V hangarju zbira letalske dele

Da bo postal pilot, ki je nazadnje letel na Adriinem CRJ 900, mu je bilo položeno že v zibelko. Že pradedek je služil v kraljevini SHS in letel na dvokrilcu, pilot je bil tudi stric in tudi oče je delal v vojaškem letalstvu. »Kot mlajši brat sem nekako sledil starejšemu, ki je bil vojaški pilot in ki je letel tudi na galebu G-2,« pove Jovanović in pokaže na pokritega galeba G-2, parkiranega v hangarju na Brniku, kjer smo se tudi srečali. Vendar ne zato, da bi govorili o vojaškem enomotornem nizkokrilnem dvosedu, o katerem, kot pravi sogovornik, je bilo že veliko napisanega. Prav tako se nismo spuščali v pogovor o propadlem državnem letalskem prevozniku Adrii Airways, za katerega je Jovanović letel dolgo časa. »Ko sem čez noč izgubil varno delo in sem moral plačati račune, sem se spomnil svoje vizije izpred nekaj let. Takrat sem opazil umetnost letalskega pohištva in takoj mi je bila všeč. Imel sem nekaj idej, vendar sem bil takrat preveč zaposlen s kariero v letalstvu. Sčasoma sem v svojem hangarju zbral nekaj letalskih delov in ob zbiranju sem si vedno predstavljal, kaj bi se iz teh kosov lahko ustvarilo,« nam je povedal in dodal, da je bil vesel, ko je opazil, da so bili prvi kosi, ki jih je predstavil, ljudem všeč, svoj prvi izdelek pa je prodal še isti dan. »Med koronskim zaprtjem sem imel čas, da dokončam številne kose in se učim iz vsakega prejšnjega koraka,« je povedal, hkrati pa priznal, da je zaradi svoje težnje po optimalnosti in kakovosti zelo zahteven do drugih, predvsem pa do sebe.

Umetniško dušo negoval
ob fotografiranju

A še preden se je lotil oblikovanja novih izdelkov iz delov letal, ki bi sicer končali v razrezu, je svojo umetniško dušo negoval ob fotografiji. Da je imel pravo oko, je dobil potrditev od različnih naročnikov, ki so njegovo delo znali ceniti in zanj tudi plačali. Prav ob izdelavi pohištva pa si je priznal, da v njem bije srce umetnika. Ob pomoči še dveh »kopilotov«, umetnikov, je naredil pomemben korak in ustanovil podjetje PapaJuliett Aviation Art. Na spletni strani papajuliett.com so poleg spletne trgovine z izdelki nekaj prostora namenili še »hangar blogu«, kjer za ljubitelje letalstva zapisujejo zanimive letalske zgodbe. In čeprav se zdi ime podjetja na prvi pogled precej nenavadno, postane popolnoma jasno, ko sledi razlaga. »To sta moji inicialki P kot Papa in J kot Juliett v pilotski abecedi.«

Čeprav je blagovna znamka na trgu še mlada, ji je že uspelo pritegniti simpatije in kupce, ki iščejo pohištvo in dekoracijo iz avtentičnih letalskih kosov oziroma, kot pravijo v moderni tehnologiji, »up-cycled furniture and ambient decor«. Kot pove že sam »kapitan« ekipe, ki je pravzaprav tudi direktor podjetja, se od drugih oblikovalcev razlikuje predvsem po tem, da si za vsak izdelek vzame čas in se potrudi, da je unikaten. »Če imam dovolj informacij o letalskem kosu – iz katerega letala je pridobljeno, kupec izdelka te podatke tudi dobi,« pove in razloži, da letalske kose odkupuje po različnih kanalih. »Nekatere dele najdem v Nemčiji, kjer je trg s tovrstnimi kosi zelo pester. Veliko je tudi delov, ki jih prodajajo dediči, ko čistijo podstrehe starih hiš,« je pojasnil in dodal, da pri nakupu seveda svoje odigra tudi cena.

Skulptura iz propelerja

Za boljše razumevanje svojega dela Jovanović povabi na sprehod po prostoru, kjer je razstavljenih nekaj izdelkov. Kot pove, si želijo najti prostor, ki bo poleg delavnice služil še kot razstavni salon. V oko takoj pade ogledalo, ki zaradi svoje impozantnosti nosi močno sporočilo. »Zrcalo je narejeno iz kompresorja reaktivnega motorja F4 phantom, narejeno je bilo za stranko, ki mi je dala proste roke pri tem,« je upravičeno ponosen na izbrani kos povedal Jovanović. Nekaj popolnoma inovativnega je tudi krilna polica, ki je polirana in zaključena s prosojnim premazom v kombinaciji z visokokakovostnim modrim steklom. Ali pa letalska vrata z zasilnega izhoda, ki lahko služijo kot okvir za sliko ali uro. Izjemno všečna – a hkrati minimalistična – je tudi skulptura, narejena iz propelerja. Pilot Jovanović, ki še vedno profesionalno leti, je pred dnevi prejel povabilo, da dva svoja izdelka – skulpturo spoliranega propelerja in letalska vrata s sliko – predstavi v mariborskem salonu izdelkov za ambient Studiu Habitat. »Zagotovo odlična priložnost, saj so za zdaj izdelki predstavljeni le na spletni strani podjetja in na družbenih platformah.«

In čeprav smo z zanimanjem poslušali in se navduševali nad pozitivno energijo in željo po ustvarjanju, je bilo treba pogovor vseeno nekje zaključiti. A kaj, ko so se na poti do izhoda začele odvijati nove zgodbe o propelerju, ki je ležal v kotu, pa pokrovu sprednjega dela letala in »okostju« letalskih smernikov, ki bosta morda kmalu služila kot kotna omara. Primož je letenju posvetil vse svoje življenje, in čeprav ugotavlja, da letenje danes ni več to, kar je bilo nekoč, njegovi izdelki nosijo nostalgijo in ljubezen do letalstva – in zato prav posebno vrednost. x