»Še vedno se s tesnobo spominjam 4. avgusta 2023, ko sem okoli polnoči odšel v službo, zjutraj pa se domov nisem mogel več vrniti. Partnerico je še pred šesto zjutraj zbudila sodelavka, ki je doma pozabila službene ključe, in takrat se je začela agonija, ki je ne bomo pozabili,« je povedal sogovornik z desnega brega Savinje, kjer so za rušenje predvidene vse hiše. »Voda je segala dva metra visoko, ko je odtekla, so ostali tu kupi naplavin, čez katere se je bilo treba najprej prebiti,« je pojasnil Letušan, ki se javno ne želi izpostavljati. Kot je dodal, je brunarico tu pred več desetletji postavil že njegov dedek, a jo je poplava leta 1990 uničila. »Takrat je bilo huje kot pred dvema letoma. Brunarico je odneslo, ostala je le zidana klet, na katere gabaritih sva nato s partnerico postavila manjšo hišo, ki jo je leta 2017 uničil požar. Vzela sva kredit, postavila novo, pred dvema letoma pa jo je znova uničila poplava. Očitno nama ni usojeno, da bi živela tu,« razmišlja sogovornik. Dodal je, da bo letošnja zima že tretja po poplavi, ki jo bo z družino primoran preživeti v hiši, ki uradno ni več njihova.
Inflacija požira prejeto odškodnino
Z izplačilom odškodnine in podpisom pogodbe je hiša postala last države, ta pa jo bo, kot še desetino drugih, porušila. »Zavedam se, da se čez noč ne da urediti parcel za nove domove, kaj šele zgraditi nove domove. Bi pa od župana pričakoval, da nas bo bolj ažurno obveščal o tem, kakšno je trenutno stanje. Čakamo namreč, da se uredi zemljišče v Rakovljah. Če bi vedeli, kaj se dogaja, bi bilo slabe volje gotovo manj,« je povedal sogovornik. Pojasnil je, da sta s partnerico prejela odškodnino, ki je bila manjša zaradi poplačila hipotekarnega kredita. Denar, ki je ostal na računu, pa vztrajno zajeda inflacija. Zato se bojita, da ga za nakup parcele, kaj šele za gradnjo, čez leto ne bo dovolj, saj nihče ne ve, koliko bo sploh stal kvadratni meter parcele.
Posameznikom 35,7 milijona evrov predplačil
Nekateri lastniki objektov v Letuški gmajni, ki se ne želijo seliti, teh je 50 in so tako z desnega kot levega brega, so se pritožili na vrhovno sodišče, to pa je septembra njihovi pritožbi ugodilo in upravnemu sodišču naložilo, da o njihovi tožbi proti vladnemu sklepu o odstranitvi objektov odloča ponovno. Pred dnevi je upravno sodišče za tri objekte na desnem bregu vladni sklep že razveljavilo in vladi naložilo, da o tem odloča znova. Preostali lastniki na odločitev še čakajo. »Sklepa vrhovnega sodišča nisem videl, zato ga ne morem komentirati. Vem pa, da vrhovno sodišče ni odločalo o vsebini in se ni do ničesar opredeljevalo, temveč je zgolj proceduralno zadevo vrnilo upravnemu sodišču, ki bo o zadevi odločalo ponovno,« je za Dnevnik pojasnil župan Braslovč Tomaž Žohar. In dodal, da si sam želi le, da bi čim prej uredili 18 hektarjev veliko območje v Rakovljah, kjer bo bivanje varno in si bodo ljudje lahko zgradili nove domove. »Vsak pa se bo sam odločil, ali bo gradil tu ali bo šel kam drugam,« pravi Žohar.
Na ogroženem območju ne bo mogel ostati nihče, saj je tako odločila stroka. »Res pa je, da se zadeve za ljudi, ki so travmatizirani in prizadeti, nikoli ne odvijajo dovolj hitro. Mi smo v manj kot letu dni, še pred poletjem, sprejeli podrobni prostorski načrt za nadomestne gradnje, trenutno smo v fazi parcelacije, geodeti so na terenu, in ko bo zadeva zaključena z elaboratom, bomo na geodetski upravi že lahko pridobili parcelne številke,« je še povedal župan, ki upa, da bodo kmalu pridobili tudi gradbena dovoljenja in bodo lahko začeli zemljišča komunalno urejati.
Kot je sporočil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je vlada ob najhujši ujmi ukrepala hitro in učinkovito, ljudje so prve denarne pomoči prejeli že v prvih tednih po poplavi, kar se je zgodilo prvič v življenju. Več kot 7350 posameznikov je prejelo skupno 35,7 milijona evrov predplačil za obnovo poškodovanih domov, izplačali so še 65 milijonov evrov izrednih denarnih pomoči, gospodarstvu pa več kot 142 milijonov evrov.
