Leta 2014 je bila v Zasavju zadnja uradna rudarska stavka v Sloveniji, in sicer v rudniku v zapiranju Trbovlje-Hrastnik. Rudarji so zahtevali izplačilo zapadlih plač in zagotovitev sredstev za odpravnine 135 presežnim delavcem ter premije za prezaposlitve delavcev. »Zahtevali smo samo tisto, kar nam pripada, in nič več. Zahtev nam niso izpolnili in vse bolj je kazalo, da bomo ostali brez vsega. Zato smo se na koncu odločili za stavko v rudniških rovih,« pravi takratni prvi zasavski rudarski sindikalist in glavni pogajalec v stavki Toni Lisec, ki je bil s knapovskimi kolegi v rovih. Rudarji so v rovih vztrajali štiri dni.
Spomin na stavko je v Trbovljah in Zasavju močan, saj so v letošnjem letu v Trbovljah desetletnico obeležili že tretjič. Po razstavi na prostem pred trboveljskim muzejem in proslavi v vašhavi na Ajnzerju so v trboveljski knjižnici organizirali še pogovor o stavki. »Stvar je tudi po desetih letih pravzaprav še sveža. Obletnica stavke ni nekaj, kar bi proslavljali, je pa prav, da se obeleži. Na neki način je bila to nekakšna intimna stvar nas, ki smo stavkali, in tistih, ki so bili zraven,« se spominja Lisec.
Toni Lisec si sicer v okviru društva Perkmandeljc, katerega predsednik je, prizadeva za ohranitev rudarske dediščine in spominov na rudarsko panogo za prihodnje rodove. »Škoda in nedopustno je, da bi šlo vse to v pozabo in propad, saj je močno zaznamovalo te kraje in ljudi. Prav tako bi bilo edino prav, da bi v prihodnje tudi Trbovlje kot Trbovlje imelo nekaj od tega,« meni.
