Kranj. Potem ko so lani doživljajski park v koruznem polju v Kranju uredili na Zlatem polju, so letos rokave zavihali v Hrastjah v neposredni bližini Agromehanike. Šestčlanska ekipa je že konec marca začela urejanje zemljišča in sajenje koruze, pri čemer so jim pomagali študentje Fakultete za arhitekturo, ki so v okviru natečaja oblikovali načrte labirinta in jih preslikali na koruzno polje. Zmagovalec natečaja Tin Kovačič si je letošnji labirint zamislil na temo vesolja. Obiskovalci se podajo po Učni poti izgubljenega astronavta, ob kateri je 15 postojank, ki so vezane na vesolje in zakonitosti, ki veljajo tam. Tri postojanke niso označene na zemljevidu, posebnost labirinta pa je tudi njegov neraziskani del, ki ga prav tako ni na zemljevidu, kar je letošnja novost.

»Pospravite pametne telefone, naj zmaga pustolovski duh. V Kranju je pristal astronavt, visok kar 950 metrov,« obiskovalce koruznega labirinta, ki se razprostira na šestih hektarih koruznega polja, nagovori Nataša Pečarič iz projektne ekipe koruznega labirinta in jim pojasni, da gre za zelo velik labirint oziroma največji v državi do sedaj. Potem ko so imeli organizatorji tematskega parka v kranjskem koruznem polju v minulih dneh kar nekaj težav zaradi pogostega deževja in toče, zdaj koruza, ki je trdoživa rastlina, tam lepo uspeva, prav tako je vremenska napoved spet ugodnejša za obisk labirinta. Zabava brez telefonov, v naravi in stran od mestnega hrupa temelji na orientaciji in sodelovanju obiskovalcev, ki s pomočjo informativnih tabel iščejo pravo pot do izhoda iz labirinta. Pri tem morajo rešiti zanimive naloge, seznanijo se tudi s poučnimi informacijami o koruzi. Avgusta bodo v labirintu organizirali tudi nočne sprehode obiskovalcev z naglavnimi ali ročnimi svetilkami in iskanje zaklada, pri čemer bodo obiskovalcem postavili dodatne uganke, ki jih bodo popeljale od točke do točke.

Brez uporabe zemljevida je težko najti izhod

»Ste kdaj razmišljali o tem, kako lepo bi bilo, če bi se v življenju gibali tako počasi kot astronavti? Imeli bi veliko časa za razmišljanje, v miru in počasi bi lahko napisali domačo nalogo in brez pritiska in stresa naredili še kopico drugih stvari. Gotovo bi bilo tudi manj prometnih nesreč, ker bi se vsi premikali počasneje. Danes pa vsi tako zelo hitimo. Če si počasnejši, si tudi previdnejši. Previden moraš biti, ko prečkaš cesto, ko se sprehajaš po gozdu, da ne prestrašiš živali, ali ko neseš krožnik, poln juhe iz kuhinje v jedilnico ...« misli ob eni od postojank v labirintu, kjer je treba na leseno žlico postaviti žogico in jo prenesti do označbe na tleh, strne Nataša Pečarič.

Sestri Brigita iz Medvod in Slavka iz Kranja sta v koruzni labirint v času našega obiska že navsezgodaj zjutraj skupaj pripeljali kar deset svojih vnukinj in vnukov. »Bili smo že v Mengšu in na Zlatem polju, a je bil ta labirint v Hrastjah najtežji do sedaj. Za nas je bila naloga zelo zahtevna in brez zemljevida nam ne bi uspelo priti do cilja. Malo smo se morali orientirati tudi s pomočjo ceste in dreves,« je povedala Brigita in priznala, da so bili vsi po skoraj dveh urah zabavne orientacije prijetno utrujeni. Minuli konec tedna so koruzni labirint odprli tudi v Mengšu, konec tedna pa bodo prve obiskovalce sprejeli tudi v Mariboru, kjer je labirint oblikovan na temo najstarejše trte na svetu.