Da takšno ravnanje obsojajo, so odgovorili tudi z MOL. Kot so zapisali, gre za drevesa, ki jih ne urejajo občinske službe, ker so na zasebnih površinah, kjer MOL v primeru nepravilnega ravnanja z drevesi nima nobenih pravnih vzvodov, da bi drevesa zaščitili ali kaznovali kršitelje.
Na podobno ravnanje je Stariha, ki je bil takrat mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev, že opozoril v letu 2021. Takrat so bila obglavljena drevesa na drugi strani Rjave ceste v Polju. Z občine so takrat odgovorili, da občina ne more in ne sme posegati na zasebna zemljišča, kar vključuje tudi drevesa, ki rastejo na teh površinah. »Lastnike zemljišč, naročnike in izvajalce del pozivamo in opozarjamo, naj z drevesi ravnajo skrbno in strokovno, v skladu s smernicami za načrtovanje, nego in zaščito dreves, s katerimi določamo pogoje in način izvajanja storitev na zelenih površinah v lasti občine,« so takrat zapisali in dodali, da so prav s tem namenom pripravili brošuro Zakaj ne obglavljamo dreves.
Navodila naj bi upoštevali tisti, ki izvajajo nego dreves za mestno občino Ljubljana, JP Voka Snaga in Tisa. Na občini so takrat zagotovili, da vsi omenjeni navodila upoštevajo. Dreves ob Rjavi cesti pa po takratnih informacijah ni obrezovalo podjetje Tisa, saj naj drevesa ne bi bila na površinah, ki so v lasti MOL ali ki bi bile opredeljene kot javne.
»Brošur se ne upošteva«
Na obglavljanje dreves se je odzval tudi nekdanji podžupan in zdajšnji član Društva zelenih nadzornikov Janez Koželj, ki je prepričan, da se nestrokovno obrezovanje dreves dogaja predvsem pri zasebnih ponudnikih, ki po navodilih zasebnih lastnikov, stanovalcev in hišnikov oziroma upravnikov hiš opravljajo obrezovanje dreves. »Glede na prizadevanja pristojne službe Voka Snaga, mestnega arborista in podjetja Tisa, ki ima koncesijo za vzdrževanje mestnih dreves, zeleni nadzorniki ne verjamemo, da je naročilo za obglavljenje dreves dala pristojna služba MOL,« je zapisal in ob tem poudaril, da bi bilo takšno ravnanje tudi v nasprotju s prizadevanji občine, ki je pred leti izdala brošuro Zakaj ne obglavljamo dreves, namenjeno ravno ozaveščanju javnosti, zakaj je takšno ravnanje škodljivo.
Nekdanji mestni svetnik Janez Stariha je ob tem opozoril, da se brošur pogosto ne upošteva, in navrgel primer brošur o upravljanju mestnega prostora in o upravljanju prometa. »Brošure so namenjene predvsem medijem in raznoraznim mednarodnim tekmovanjem. Lep primer je brošura Celostna prometna strategija MOL iz leta 2017, ki je pri načrtovanju mesta pravzaprav ne upošteva nihče,« je zapisal. »Četudi gre včasih za zasebna zemljišča, to ne odtehta dejstva, da za večino dreves v Ljubljani, tako javnih kot zasebnih, skrbi koncesionar Tisa. MOL pa je, kot se zdi, vseeno, kako se zanje skrbi,« je prepričan Stariha, ki je opozoril, da »se drevesa pogosto obglavlja ali seka, namesto da bi se jih zdravilo, kar je vedno možnost. Četudi precej dražja.«
Pomembno tudi ozaveščanje zasebnih lastnikov
Težava pri popolnem obglavljanju dreves naj bi bila predvsem ta, da obglavljena drevesa redko razvijejo krošnjo, na kar je opozoril tudi Koželj. »Drevesa dajejo mestu prijazen in vsestransko blagodejen zeleni pokrov. Še posebej v času, ko se mesta vedno bolj segrevajo,« je pojasnil in dodal, da so se prav zaradi tega v Društvu zelenih nadzornikov odločili, da je treba javnost ozaveščati o koristnosti vseh mestnih dreves – tudi zasebnih. »Obglavljanja in podiranja zdravih dreves v mestu ne bomo mogli preprečevati, dokler ne bodo drevesa v mestu postala skupna javna vrednota. Dokler ne bodo ljudje stopili skupaj in se uprli samovolji naročnikov in ustrežljivih izvajalcev škodljivega obrezovanja ali brezobzirnega sekanja dreves,« je še dejal.
