Ponudb ni mogoče izboljšati, ker to onemogoča zakonodaja, je v imenu urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) ponavljal direktor Tomaž Pliberšek, ko je bil soočen s kritiko, da država ponuja prenizke odkupne cene za skupaj 15 stanovanjskih enot tik ob gradbišču mariborske onkologije. Njegov naslednik Ivan Osrečki, ki je direktorski položaj zasedel novembra lani, dokazuje, da Pliberšek ni govoril resnice. Država zmore ponuditi višjo, pravičnejšo ceno. Če to želi.
»Prisluhnili smo željam stanovalcev,« trdi Osrečki. Urad je naročil nove cenitve, v njih so se naslonili zgolj na cene v kupoprodajnih poslih za primerljiva stanovanja, ki so bili v Mariboru sklenjeni po septembru lani. Prejšnje cenitve so temeljile na nižjih cenah iz leta 2023, ki so bile nižje. »V tem tednu bodo stanovalci prejeli nove ponudbe. Sem optimist, mislim, da smo na dobri poti h dogovoru,« pravi Osrečki.
Predstavniki družbe DRI, ki je pooblaščena za pogajanja z etažnimi lastniki, je že v torek opravila neformalen sestanek z njimi. »Vsi, ki še niso podpisali pogodbe, bodo dobili nove uradne ponudbe za odkup stanovanj, z novimi cenami,« napoveduje Damir Topolko z DRI. Pooblaščenec stanovalcev Robert Berkovič je Dnevniku potrdil torkov sestanek. Iz tam slišanega domneva, da ponudbe ne bodo povsem izpolnile njihovih pričakovanj.
Osrečki dodaja, da so stanovalcem pripravljeni poplačati selitvene in notarske stroške, v svojih bivališčih bi lahko še devet mesecev ostali brezplačno, izplačali bi jim tudi sredstva v rezervnem skladu. Spomnimo: pet etažnih lastnikov se je strinjalo s prvotnimi »Pliberškovimi« ponudbami, štirje so tudi že prejeli kupnino.
Če bi gradili kazino, bi terjali več
UNKIZ se medtem pogaja z izvajalcem gradbenih del GH Holdingom, ki zaradi 13-mesečne zamude pričakuje poplačilo stroškov obratovanja gradbišča. Obetajo si okoli 800 tisočakov. Direktor Blaž Miklavčič trdi, da je njihova ponudba širokogrudna, saj terjajo zgolj poplačilo nespornih materialnih stroškov. »Pripravljeni smo se odpovedati vsem ostalim stroškom, ki bi nam po pogodbi pripadali,« pravi. »Če bi gradili kazino ali hotel, tega zagotovo ne bi storili«. V skladu s terminskim planom morajo gradbena dela na območju mariborske onkologije končati do 11. septembra 2026.
Kot je znano, so ti dodatni stroški neposredna posledica Pliberškovih odločitev, ki se je na vse mogoče načine izogibal odkupu poslopja na Masarykovi in terjal, da se onkologijo nad- in dogradi tik ob večstanovanjski hiši. Njeni etažni lastniki so dosegli izničenje gradbenega dovoljenja, posledica je bila več kot enoletna zamuda pri izvedbi projekta. Gradnja se zdaj nadaljuje na podlagi novega gradbenega dovoljenja, ki še pravnomočno, saj so stanovalci sprožili upravni spor.
Če bi UNKIZ že leta 2023 sprožil odkup stanovanj po ustreznih cenah, se gradnja ne bi podražila za okoli 800 tisočakov. Je izboljšana skupna odkupna cena stanovanj višja ali nižja od tega zneska? Osrečki in Topolko podatka nista želela razkriti. Pliberšek je lani vztrajal, da lahko za stanovanja država plača skupaj 2.394.121 evrov in niti evra več.
Dobra novica je, da je država že zagotovila sredstva za nakup štirih dodatnih obsevalnikov za mariborsko onkologijo. Nabavne postopke bo izpeljal UKC Maribor. Prvi par naj bi kupil in zagnal še letos, tretji in četrti obsevalnik bi sledila do poletja 2026. Vrednost celotne naložbe v nadgradnjo mariborske onkologije je ocenjena na dobrih 65 milijonov evrov.
Negovalna bolnišnica bo dražja za dva milijona evrov
V UKC Maribor se časovno in stroškovno ne zatika zgolj širitev onkološke dejavnosti, temveč tudi nadomestna novogradnja oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter vzpostavitev negovalne bolnišnice na Slivniškem Pohorju, kjer je nekoč deloval oddelek za pljučne bolezni.
Gradnja na Pohorju se je pričela aprila lani, nakar je Pliberšek odredil supernadzor, ker so bile med izvajanjem ugotovljene določene nedoslednosti v projektni dokumentaciji. Osrečki pravi, da je nadzor potrdil pomanjkljivosti, med drugim je bila neustrezno načrtovana izvedba statičnih ojačitev, prav tako niso bile upoštevane pripombe spomeniškega varstva. Gradnja se bo zato podražila z osmih na deset milijonov evrov. Dodatna sredstva bo zagotovila država, saj je obetano črpanje evropskih sredstev zaradi predhodnih podražitev in zamud že lani padlo v vodo. Pohorsko naložbo si obetajo skleniti do letošnjega oktobra.
Infekcijska klinika: enoletna zamuda in 50-milijonska podražitev
Mariborska infekcijska klinika je do leta 2023 delovala v najstarejši stavbi kliničnega centra. Poslopje so zatem izpraznili in podrli, oddelek preselili v prostore oddelka za psihiatrijo in v kirurško stolpnico. Z gradnjo nove stavbe bi morali pričeti že lansko jesen. Načrta niso udejanjili zaradi neustrezne projektne naloge, v kateri je bila iz nepojasnjenih razlogov opuščena izgradnja šestega nadstropja in tretje kletne etaže, pravi Osrečki. Tudi začetna vrednost projekta je bila podcenjena. Ni upoštevala strožjih standardov gradnje v zdravstvu, sprememb požarnih standardov, poleg tega se je povečala kvadratura načrtovanega objekta z 12.000 kvadratnih metrov na več kot 18.000 kvadratnih metrov. Vrednost naložbe se je posledično podražila s 55 na 105 milijonov evrov.
UNKIZ zdaj pripravlja novelacijo projekta, spreminja terminski plan in sestavlja novo finančno konstrukcijo. Razpis za izbor izvajalca gradbenih del naj bi objavili marca. V skladu s prvotnimi napovedmi naj bi bila nova infekcijska klinika dokončana leta 2027. Izvedba se bo podaljšala za najmanj leto dni, do konca leta 2028, razkriva Osrečki.
»Kot uporabniki si zgolj želimo, da bodo stavbe dokončane in da bodo bolniki pa tudi osebje dobili ustrezne prostore,« je razmere komentiral Vojko Flis, direktor UKC Maribor. »Treba je dodati, da je infekcijske klinika tehnološko izjemno zahtevno stavba in bomo pač morali potrpeti do njene izgradnje.«
